𝐃𝐚𝐫𝐢𝐨 𝐕𝐚𝐫𝐠𝐚 je član našega ansambla že od leta 1989, pred kratkim pa je ustvaril dve vlogi za predstavo 𝐃𝐨𝐠𝐨𝐝𝐢𝐯𝐬̌𝐜̌𝐢𝐧𝐞 𝐙𝐯𝐢𝐭𝐨𝐫𝐞𝐩𝐜𝐚, 𝐓𝐫𝐝𝐨𝐧𝐣𝐞 𝐢𝐧 𝐋𝐚𝐤𝐨𝐭𝐧𝐢𝐤𝐚: 𝐓𝐫𝐢𝐣𝐞 𝐦𝐮𝐬̌𝐤𝐞𝐭𝐢𝐫𝐣𝐢. V intervjuju za časnik Nedelo je povedal, da je kot otrok tudi sam prebiral stripe Mikija Mustra in zakaj si želi, da bi jih spoznale nove generacije: »Pomembno se mi zdi, da jih spoznajo tudi današnji otroci, in ta predstava je lahko odličen način za to. Letos je tudi 𝐬𝐭𝐨𝐥𝐞𝐭𝐧𝐢𝐜𝐚 𝐫𝐨𝐣𝐬𝐭𝐯𝐚 𝐌𝐢𝐤𝐢𝐣𝐚 𝐌𝐮𝐬𝐭𝐫𝐚, zato se mi zdi prav in fajn, da smo predstavo uvrstili na spored. Miki Muster je bil ravno tako človek, ki je to, kar je delal, delal z veliko strastjo, poleg tega pa je Prekmurec, tako kot jaz.«
V svoji monografiji Ostri ritmi (2021) je Andrej Štular ponudil zbirko vizualnih interpretacij poezije Srečka Kosovela, ki so segale od kompozicij in kolažev do stripovskih ilustracij.Foto: Ana Štular
Igriva montaža pomenov
V Savinovem likovnem salonu Žalec bodo nocoj odprli razstavo Fragile, na kateri se bo s preglednim izborom svojih del, ki prečijo zelo različna področja vizualne umetnosti, predstavil Andrej Štular.
Pregledna razstava Fragile vsestranskega ustvarjalca Andreja Štularja, ki jo bodo nocoj ob 18. uri odprli v Savinovem likovnem salonu Žalec, je druga od treh postavitev v ciklu Triptih, s katerim letos na tem prizorišču tematizirajo uporabo in součinkovanje različnih medijev v opusih izbranih slovenskih umetnikov. V tem pogledu je odločitev za širšo predstavitev Štularjeve ustvarjalne poti nedvomno povsem utemeljena: gre namreč za avtorja, ki že vse od sredine 80. let deluje na izrazito raznovrstnih področjih, od ilustracije, slikarstva in stripa pa vse do fotografije, filma in kiparstva, pa tudi oblikovanja lutk in scenografije, pri tem pa skozi prepletanje tehnik in izraznih medijev ohranja svoj prepoznaven umetniški podpis, ki presega posamična polja sodobne vizualne umetnosti – in ki je na eni strani zaznamovan z postopki reciklaže in kolaža, naključnostjo in eksperimentom, po drugi plati pa s pogosto kritičnim, a tudi ironičnim pogledom na različne družbene teme oziroma »stanje človeštva«.
Polstoletni opus Marjana Mančka, zaznamovan z njegovim širokim pogledom na življenje in svet
Razstava del znamenitega ilustratorja, filmskega animatorja in striparja
Marjan Manček v Galeriji DLUL razstavlja risbe, ki jih je v pol stoletja ustvaril v polju karikature, ilustracije in stripov. Umetnikova ustvarjalnost se skozi razstavo kaže kot dragoceno zrcalo, v katerem odseva njegov širok pogled na življenje in svet.
Za dela Marjana Mančka je značilno, da dogajanje večinoma obravnava z otroške perspektive. Foto: Galerija DLUL
Razstava z naslovom Čas teče, ki jo v Galeriji DLUL odpirajo drevi ob 18. uri, bo na ogled do 30. marca.
Mojca Pokrajculja na pragu abrahama Razstava zaobjema širok časovni razpon, ki sega vse od karikatur iz Mančkovih študentskih let do najnovejših ilustracij. Kako hiter je tek časa, dokazuje to, da bo njegova Mojca Pokrajculja naslednje leto praznovala 50 let, je opozorila kuratorka razstave Barbara Stenovec. Njegovi so tudi risani junaki, kot so Modri medvedek, Cufek, Brundo Rjavček, Dajnomir in Miliboža oziroma Hribci, ki so popestrili marsikatero otroštvo.
Kuratorka je dodala še, da Manček z nekaj drobnimi potezami zariše obraze in figure, jih postavi v prostor in naseli v pokrajino, jim vdihne prepričljiv karakter in ustvari kretnje, da oživijo in nas nagovorijo bodisi z besedami ali brez njih. V zgodnjih letih ustvarjanja je svoje osnovno izrazno sredstvo našel v risbi in se ji je povsem posvetil, kmalu pa v njej izoblikoval prepoznaven osebni slog. Moč njegove ustvarjalne poteze se kaže tudi v barvnih podobah, kjer osnova ostaja jasna risba, s katero zamejuje barvo, ki jo sekundarno nanaša večinoma s tehniko akvarela in suhih barvic.
Za Mančkova dela je značilno, da dogajanje večinoma obravnava z otroške perspektive, s katero ustvari potrebno distanco, da lahko brez moraliziranja pokaže na občečloveške vrednote. Tovrsten princip posebej učinkovito izraža v karikaturah in satiričnih risbah, v katerih sicer kritično zaostri svoj pogled na človeka in družbo, je še dejala kuratorka razstave.
Ilustracije za več kot 200 knjig, od tega 30 avtorskih Marjan Manček (1948, Novo mesto) je po diplomi iz angleščine in zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti ustvarjal kot karikaturist, ilustrator in filmski animator. Ilustriral je več kot 200 knjig, med njimi 30 avtorskih, ustvaril pet likovnih zasnov za lutkovne predstave in deset kratkih animiranih filmov. Njegove karikature so bile deležne objav v evropskih antologijah risanega humorja in satire Opus International (Pariz, 1972) in Satirikon (Berlin, 1980).
Marjan Manček se je v družbi svojih likov upodobil na naslovnici antologije Mančkarada, ki je leta 2018 izšla pri Mladinski knjigi.Foto: emka.si
Za svoje delo je med drugim prejel Levstikovo nagrado za življenjsko delo (2007), nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo (2016) in nagrado Saše Dobrila za življenjsko delo na področju animiranega filma (2023). Deležen je bil tudi nominacije za mednarodno Andersenovo nagrado (2016).
Napete pustolovščine treh prijateljev, ki v pravljičnem času cestnih roparjev, skritih zakladov in bitk za nasledstvo rešujejo kraljestvo … Spopadajo se s sovražniki, ki naganjajo strah v kosti, a njihov iskrivi duh vedno najde pravo pot iz zagate. Izgubljene dragocenosti, skrivnostne spletke, vratolomni preobrati – nič ni preveč za naše tri junake, zgled pravega prijateljstva in boja za pravično stvar. Elegantni Aramis, modri Athos, uživaški Porth… Ups, ne, pomota. Govorimo pravzaprav o Zvitorepcu, Trdonji in Lakotniku! Vse drugo pa drži.
Želvak Trdonja, lisjak Zvitorepec in volk Lakotnik bodo na oder stopili naravnost iz stripa znamenitega Mikija Mustra. Letos, 2025., praznujemo stoletnico njegovega rojstva. Ob tej priložnosti se mu bo poklonilo tudi v Slovenskem mladinskem gledališču. Matjaž Pograjc z ekipo bo Mustrovo mojstrsko risbo, dodelane in sočne dialoge, živopisne dogodivščine in pronicljivi humor gledališko pregnetel s svojevrstnim prepletom lutkarstva, dramske igre in videa, vse to pa še glasbeno in koreografsko razgibal. Vsi za enega, eden za vse!
Leta 2025 bo stoletnica Mustrovega rojstva. Ob tem dogodku bo Banka Slovenije izdala spominski kovanec, Pošta Slovenije pa priložnostno poštno znamko z motivom Mikija Mustra. Ni lepše priložnosti, da se mu s predstavo poklonimo tudi v Slovenskem mladinskem gledališču.
