Predsednik republike Borut Pahor je vročil državni odlikovanji srebrni red za zasluge in red za zasluge

Ljubljana, 13. 2. 2014

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na posebni slovesnosti vročil državni odlikovanji: srebrni red za zasluge Mikiju Mustru, za vrhunsko pionirsko delo na področju slovenskega animiranega filma in stripa in red za zasluge njeni ekscelenci Anunciadi Fernández de Córdova, veleposlanici Kraljevine Španije, za izjemen prispevek k poglabljanju vezi med Španijo in Slovenijo, posebej na področju kulturnega sodelovanja.
Miki Muster, znameniti slovenski animator, ilustrator, stripar, karikaturist, kipar, novinar in filmski režiser se je na današnji slovesnosti v nagovoru zahvalil predsedniku republike Borutu Pahorju za odlikovanje in povedal, da si je že v otroštvu zastavil cilj, da bo v svojem življenju z risbo zabaval ljudi, tako, kot so drugi skozi slikanice zabavali njega. “V svojih risbah sem se vedno zavzemal za mir in nič nasilja”, je še povedal v svoji zahvali Miki Muster.

Ekselenca Anunciadi Fernández de Córdova, veleposlanica Španije, ki je prejela odlikovanje za izjemen prispevek k poglabljanju vezi med Španijo in Slovenijo, posebej na področju kulturnega sodelovanja, je v zahvali dejala, da se počuti počaščeno, ker je odlikovana v družbi tako eminentnega slovenskega ustvarjalca, kot je Miki Muster. Poudarila je pomen kulture in povezovanja med državama, ter se zahvalila Društvu slovenskih pisateljev, ker so jo predlagali za odlikovanje.

Srebrni red za zasluge Mikiju Mustru, za vrhunsko pionirsko delo na področju slovenskega animiranega filma in stripa

Utemeljitev:

Miki Muster, znameniti slovenski animator, ilustrator, stripar, karikaturist, kipar, novinar in filmski režiser se je nad stripi navduševal že v otroštvu. Ko si je pri trinajstih v Ljubljani ogledal celovečerni risani film, so njegove življenjske sanje začele dobivati svojo dokončno vsebino. Želel je postati animator, čeprav v Sloveniji ni bilo niti slovenskega risanega filma niti poklica animator. Zato je tak poklic ustvaril. Danes velja za enega najuspešnejših ustvarjalcev na področju stripa in risanega filma v evropskem merilu. Sam se je priučil obrti animacije, sam je izumljal postopke in tehniko, sam risal, zlagal, snemal in sinhroniziral, kar je pomenilo neskončno dolge ure dela. A so ga ob tem zabavale duhovite dogodivščine njegovih likov, tako kot so zabavale tudi gledalce.

Prvi slovenski risani film Puščica, ki ga je režiral in animiral za Viba film, je nastal leta 1960, sledila sta še Kurirček Nejček in Zimska zgodba. Posnel je tudi številne animirane reklamne spote, ki so navduševali s kakovostno sliko, duhovitostjo in dinamiko. Zato so mnogi postali legendarni. A ker država ni nudila dovolj možnosti njegovim sposobnostim in ambicijam, se je leta 1973 odselil v Nemčijo, kjer je animiral like drugih mojstrov. Skupna dolžina teh risanih filmov je tolikšna, da bi iz njih lahko naredili šest celovečercev.

Posebej popularni pa so bili in ostajajo stripi Mikija Mustra. Prvi strip je narisal še v obdobju stalinizma. Njegov najbolj slaven stripovski junak Zvitorepec pa je nastal v sivih časih informbiroja. S Trdonjo in Lakotnikom, ki sta se mu pridružila kasneje, je razveseljeval najmlajše, srednje in tudi starejše bralce vse do 1973, ko je bil zaposlen v Slovenskem poročevalcu, pa tudi veliko kasneje v knjižnih izdajah. Enako znani pa so tudi Mustrovi stripi Medvedek Neewa, Lupinica, Čebelica Maja in številni drugi.

Miki Muster zgodbam, ki jih je pisal, in likom, ki jih je risal ali snemal, ni dajal le zunanje podobe. Dal jim je značaj, dušo in življenje. Z njegovimi risankami in stripi Slovenci nismo dobili le novega poklica in osvojili novo področje filmske umetnosti, pač pa tudi junake, ki so se trajno vpisali v slovensko literarno zgodovino in v srca celih generacij bralcev in gledalcev. Miki Muster je legenda slovenskega stripa in oče slovenske animacije.

Red za zasluge njeni ekscelenci Anunciadi Fernández de Córdova, veleposlanici Kraljevine Španije, za izjemen prispevek k poglabljanju vezi med Španijo in Slovenijo, posebej na področju kulturnega sodelovanja.

Utemeljitev:

V času mandata njene ekscelence Anunciade Fernández de Córdova je zaradi veleposlaničinega izjemnega angažiranja prišlo do intenzivnih kulturnih izmenjav med Slovenijo in Španijo na različnih področjih. Pobudniki odlikovanja, člani Društva slovenskih pisateljev, so posebej poudarili literarne dialoge med Slovenijo in Španijo, ki so potekali od oktobra 2011 do maja 2013. Zbrani v knjigi, ostajajo dialogi med priznanimi slovenskimi in španskimi avtorji trajno pričevanje o izjemnem literarnem sodelovanju dveh kultur. Posebnega pomena so tudi španske nagrade za vrhunske špansko-slovenske prevajalske dosežke in za mlade prevajalce. Pobudnica teh nagrad je bila prav veleposlanica. Številne razstave vizualne umetnosti, vse od filma in arhitekture do dogodkov scenske, glasbene in literarne umetnosti v štirih letih veleposlaničinega mandata, so pomemben premik na področju kulturnega sodelovanja. Vsi dogodki so široko odmevali v strokovni in širši javnosti, kar dokazuje veliko zavzetost pobudnikov in organizatorjev ter domiselnost tematskih sklopov, ki so uspešno nagovarjali javnost s posrečenim prepletanjem starega z novim, tradicije z modernizmom ter urbanosti z naravo.

Veleposlanica je svoje poklicno poslanstvo razumela predvsem kot priložnost, da Sloveniji predstavi špansko kulturo, da ji ta ne bi bila “španska vas”, pač pa del slovenskega vsakdana. Hkrati je upoštevala, da je medsebojno razumevanje in poznavanje dvostranski proces, zato je spletanje kulturnih niti, česar se je strokovno in zavzeto lotila veleposlanica, približalo tudi slovensko ustvarjalnost Španiji. Kot svetovljanka, ki po službeni dolžnosti prehaja iz kulture v kulturo, izhaja iz prepričanja, da kultura ustvarja miroljubne, globoke in dolgotrajne medčloveške vezi, ki brišejo državne in druge meje in hkrati odpirajo vrata za sodelovanje na vseh drugih področjih, tudi za poslovneže in investitorje.

Rezultat njene vsestranske navzočnosti v slovenskem kulturnem prostoru sta tudi dve njeni knjigi, ki sta izšli v slovenskem prevodu, leta 2011 pa je njena ekscelenca Anunciada Fernández de Córdova sodelovala na slovenskih dnevih poezije in vina tudi kot uveljavljena španska pesnica.

Vir: http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2A31CDE33A360810C1257C7D004E025D?OpenDocument

13. februar: Snoopy, si kaj videl mojo modro odejico?

Na današnji dan
12. februar 2014 ob 23:49
Ljubljana – MMC RTV SLO

Leta 2000 je dan potem, ko je umrl avtor komičnega stripa Peanuts Charles M. Schulz, strip še zadnjič izšel v različnih časopisih po vsem svetu.

Strip je skoraj 50 let neprekinjeno izdajala cela vrsta časopisov (skupaj jih je bilo okrog 2 600) v 75 državah – in čisto vse je narisal sam Schulz. Poseben je bil strip tudi zato, ker je bil eden od prvih, ki se ni osredotočal na le enega ali dva junaka, ampak celo skupino prijateljev. No, glavni je bil seveda Charlie Brown, tisti revež v rumeno-črnem puloverju, ki ni preveč obvladal baseballa in spuščanja papirnatih zmajev.

Zasedbo so dopolnili še Snoopy, mali beagle z bujno domišljijo; Linus, filozof, ki se ni mogel odtrgati od svoje odejice; gospodovalna Lucy; Schroeder, virtuoz na klavirju in zvest Beethovnov oboževalec; ter seveda ptiček Woodstock.

ANGOULEME 2014

Družabni večer za vse striporisce in stripoljubce
18. februar 2014 ob 20. uri v Kinu Šiška

ANGOULEME 2014

Mesec je naokrog in spet je čas za novi Stripolis! Večer bomo začeli s poročilom iz največjega evropskega strip festivala, ki se je pravkar končal v francoskem Angoulemu: Pia Nikolič, Izar Lunaček in Gašper Rus so bili tam in vam bodo povedali vse o najnovejših izdajah, nagradah in tem, kako je tak dogodek videti v Franciji.

Nadaljevali bomo z nečem, kar že dolgo obljubljamo: strip avtorji in stripofili, ki se navdušujejo nad mojstri iz tujine – tako nas bo o Guyu Delislu podučil Marko Orel, o Munozovem in Sampayovem Alacku Sinnerju pa Damijan Stepančič. Sledi neformalno druženje ob pivu in kovanje planov za naprej.
Pridite, fino bo!

Vaš Stripolis