Natečaj za strip in animacijo za osnovnošolce in srednješolce


Živel strip! Živela Animacija! 16

 

Natečaj za strip in animacijo za osnovnošolce in srednješolce iz Furlanije – Julijske Krajine in Slovenije

Rok oddaje: 22. marec 2016


zivel_strip_16_nasl

Združenje Vivacomix in revija Stripburger iz Ljubljane v okviru projekta ŽIVEL STRIP! Živela animacija! 16 razpisujeta nagradni natečaj za strip in animacijo.

Natečaj v Sloveniji podpirata Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo RS, partnerji projekta pa so revije Ciciban, Cicido in Pil ter Mednarodni festival animiranega filma Animateka iz Ljubljane, RogLab, Klub Marindolus Kranj, Vodnikova domačija, Trubarjeva hiša literature.

PRAVILNIK

Na natečaj se lahko prijavijo šolarji in dijaki iz Furlanije – Julijske krajine in iz Slovenije.

Natečaj je razdeljen v dve kategoriji:
‒ strip,
‒ animacija.

V navdih ponujamo dela slovenske avtorice Saše Kerkoš in italijanskega stripavtorja Davida Toffola.

1) TEMA RAZPISA:

STRIP:
1. a) Starodavni Kurent je iz dežele odganjal zimo in zlo, v njo pa klical pomlad in otoplitev. Današnji Kurent pa je bistroumen opazovalec sodobne družbe. Njegovo ostro oko ne prezre nobene težave v tej družbi. Težav se je nabralo toliko, da danes sploh več ne zapusti dežele.
Kdo ali kaj je Kurent, od kod prihaja? Kaj Kurent počne danes? Kako se loteva problemov v naši družbi? Zakaj vse to počne? Mar mu ne uspe dokončno   odgnati problemov in zime? S katerimi problemi se največkrat srečuje in kako jih rešuje?

1. b) Homerjeve izmišljije. Homer je brezdomec, ki v zameno za sendvič s salamo pripoveduje izmišljene zgodbe iz svojega življenja, ki pa imajo neko resnično podlago. Gre za izmišljije oziroma laži, ki se skozi njegovo pripovedovanje spremenijo v fantastične domišljijske zgodbe, kljub temu pa temeljijo na resničnih krajih in dogodkih. Katera bo naslednja Homerjeva zgodba? Kaj si bo še izmislil? Ustvari svojo zgodbo!

1. c) prosta tema

2) PRIJAVLJENA DELA SO LAHKO:
1. a) stripovske zgodbe, narisane v poljubni tehniki (vključno z računalnikom), formata A3, poljubnega števila strani.
2. b) animacije, izvedene v klasični ali računalniški tehniki.

3) Učenci in dijaki se lahko na razpis prijavijo samostojno ali v skupini.

4) ODDAJA DEL: Dela morajo biti oddana po pošti skupaj z izpolnjeno prijavnico (za sloven-ske šolarje) na naslov: Stripburger, Forum Ljubljana, Metelkova 6, 1000 Ljubljana

5) URNIK: Dela morajo biti poslana po pošti do četrtka, 22. marca 2016.

6) ŽIRIJA v sestavi: Davide Toffolo (avtor), Katerina Mirović (Stripburger), Igor Prassel (Animateka), Paola Bristot (predsednica združenja Vivacomix) se bo sestala 28. marca 2016 in izbrala nagrajence.

7) NAGRADE:

STRIP: Podelili bomo 5 glavnih nagrad – 5 knjižnih bonov v vrednosti 200 evrov. Poleg glavnih nagrajencev bo žirija izbrala še 3 avtorje, ki se bodo v soboto, 23. Aprila 2016, udeležili enodnevne delavnice izdelave stripovske majice v RogLabu v Ljubljani. Žirija bo podelila še eno nagrado, 6 dnevno taborjenje Mini Gorindol na Kolpi v Gorenjcih pri Adlešičih (za eno osebo). Termini bodo v juliju in avgustu, točno določeni pa bodo objavljeni spomladi 2016. Več o taborih je na: www.taborjenje.info. Nagrada je vredna 169€, če bo nagrajenec/nagrajenka želel iti v daljši termin (14 dnevni ali 10 dnevni), se ta vrednost upošteva kot popust pri daljših terminih. Nagrade pa se ne da zamenjati za denar.

ANIMACIJA: Zmagovalcem v kategoriji animacije bomo podelili 3 nagrade. Prva nagrada je udeležba na delavnici animacije Slon in akreditacija za celoten program mednarodnega festivala animiranega filma Animateka. Druga in tretja nagrada sta DVD z animacijami Slon in akreditacija za program Slon na mednarodnem festivalu animiranega filma Animateka, ki bo potekal decembra 2016 v Ljubljani.

Vsi udeleženci natečaja bodo prejeli knjižno nagrado za sodelovanje. Vsa stripovska dela bomo tudi razstavili. Natečajniki v stripovski sekciji s prijavo dovoljujejo morebitno objavo svojih del. Avtorji vseh animacij dovoljujejo reprodukcijo svojih del na DVD-ju.

8) RAZSTAVA del avtorjev likov natečaja:

LJUBLJANA−TRST

Razstava ŽIVEL STRIP! Živela animacija! 16, ki bo prikazala originalne risbe Davida Toffola, grafike in animacije Saše Kerkoš, bo na ogled v Ljubljani v galeriji Vodnikove domačije Šiška med 18. februarjem in 20. marcem 2016, v Studiu Tommaseo v Trstu pa med 12. in 23. marcem 2016.

9) Odprtje RAZSTAVE stripov udeležencev natečaja in podelitev nagrad bo:

LJUBLJANA

petek, 15. aprila 2016, ob 17. uri,Trubarjeva hiša literature, Stritarjeva ul. 7.
Ob odprtju si boste lahko ogledali tudi Animatekin program animiranih filmov Slon. Stripi bodo na ogled do 6. maja 2016.

10) PRIJAVNICA:
http://www.ljudmila.org/stripcore/zivel_strip/zivel_strip_16_slo_web.pdf

Za informacije se obrnite na:
Stripburger / Forum Ljubljana
core@mail.ljudmila.org,
01 2319662, 031 401556
www.ljudmila.org/stripcore/zivel_strip/

zs_www

O AVTORJIH LIKOV NATEČAJA:

DAVIDE TOFFOLO je leta 1996 ustvaril poučno delo z naslovom Homerjeve izmišljije (Le bugie di Omero). Gre za igrivo zbirko stripov, v kateri se Toffolov Homer prvič pojavlja v nekem mladinskem delu. Homerjeve značilnosti so bile že znane: “Na robu predmestja, kjer se asfalt srečuje s travniki, živi v kovinskem sodu brezdomec z imenom Homer. In ta Homer ima malega prijatelja po imenu Marko. Marko ima rad svojega brezdomnega prijatelja in dobro ve, da mu bo Homer povedal fantastično zgodbo, če mu prinese nekaj za jesti.” Homerjeve izmišljije so izšle v osmih nadaljevanjih v Atinù, satirični prilogi dnevnika L’Unità.

Davide Toffolo je študiral anatomsko risanje in zaključil študij na bolonjski univerzi na šoli stripa Zia Feiningerja. Je glasbenik, ilustrator in stripovski umetnik. Skupaj z Enricom Moltenijem in Lucom Masseronijem je ustanovil glasbeno skupino Tre Allegri Ragazzi Morti. V devetdesetih je objavil svoje stripovske zgodbe Piera degli Spiriti (1996), Animali (1998) in Fregoli (1998). Zatem je kot scenarist ali risar soustvaril stripe Carnera, La montagna che cammina (2000), Intervista a Pasolini (2002), Il re bianco (2005), Très! Fumetti per il teatro (2008) in L’Inverno d’Italia (2010). Slednje delo je bilo leta 2011 prevedeno tudi v slovenščino. Njegova zadnja knjiga, Graphic Novel is Dead, je izšla leta 2014. Davide Toffolo poleg omenjenega ustvarja tudi animirane glasbene spote. Sodeloval je s pomembnejšimi italijanskimi dnevniki in stripovskimi revijami ter objavljal tudi v tujini. Iz svojega stripa Pasolini  je ustvaril tudi dramsko delo, ki ga je predstavil na mnogih kulturnih in gledališčnih lokacijah v Italiji in tujini.

davide_toffolo_homer02-www

SAŠA KERKOŠ je diplomirala iz vizualnih komunikacij na ljubljanski ALUO in se izobraževala na Academy of Industrial design and Arts v Helsinkih ter na Akademiji likovnih umjetnosti v Zagrebu. Je oblikovalka, ilustratorka, grafičarka, stripovska avtorica in mentorica različnih delavnic. Za svoje delo je prejela več domačih in mednarodnih nagrad, samostojno in skupinsko pa je razstavljala doma in v tujini.

Njen strip Aja je izhajal v otroški reviji Ciciban, pri Stripburgerju pa je leta 2006 izšla njena stripovska slikanica Fimipidipi in pot do srca, ki je križanec med stripom in ilustracijo. Za njeno stripovsko, risarsko in ilustratorsko delo je značilna drzna eksperimentalna drža, ki se posveča mejnim področjem med sekvenčno umetnostjo in ilustracijo. V tem duhu je v sodelovanju z Mino Fino nastal tudi skupni interaktivni in eksperimentalni projekt Enoletnica/YearBook. Saša je tudi iniciator in idejna vodja Bienala neodvisne ilustracije, ki podpira mlade avtorje.

Kurentove dnevne refleksije so vizualni dnevniški zapisi, ki s stiliziranim in minimalističnim likovnim besednjakom razkrivajo razmišljanja sodobnega Kurenta o aktualnem stanju slovenske družbe. Avtorica je obudila tradicionalni lik iz slovenske ljudske kulture in ga prestavila v sodobno okolje, v katerem Kurent s humorno noto in nemalo ironije razkriva lokalne kulturno-politične specifike. Kurent glasno in energično razmišlja o svobodi, nacionalnih simbolih in umetnosti kot tudi o splošnih vrednotah in spodrsljajih sodobne slovenske družbe.

 

Izjava tedna

»Slovanski geni niso zelo velikodušni do njih. Ženske moje generacije moramo iskati zunanje izvajalce.«

TV voditeljica Mojca Mavec o lepoti slovenskih moških v oddaji Super vožnje z motorjem na Travel Channelu

Mladina 45/2015

Razstava Davida Kranjčana



Stripburger predstavlja: David Krančan – Pijani zajec

Stripburger vas vabi na otvoritev razstave Davida Krančana -“Pijani zajec” v sredo, 18.11.2015 v Galerijo Alkatraz (Masarykova 24, Lj.)

Ob letošnji izdaji novega stripovskega albuma Davida Krančana se obeta še avtorjeva istoimenska samostojna razstava: poleg predstavitve originalnih strani iz najnovejšega stripa bo Krančan v Alkatrazu izvedel še niz stenskih poslikav, ki zaokrožajo in dopolnjujejo vizualno pripoved o še enem predstavniku živalskega sveta. Glavna vloga postavitve je namreč namenjena pijanemu zajcu, nenavadnemu junaku, katerega zgodbo je navdihnila pripovedka iz znamenite zbirke Zverinice iz Rezije (zgodbo je po pripovedovanju Dorine Čúnkine zapisal Milko Matičetov).

Po stripovski pripovedi Grdina (Stripburger/Forum Ljubljana, 2014) je Pijani zajec Krančanov drugi stripovski izlet na področje ljudskega slovstva iz Rezije. Vendar pa je ta izdelek ljudske domišljije avtor tudi tokrat vsebinsko predelal in ga prilagodil vzdušju aktualnega trenutka: predloga klasične pripovedke se tako preobraža predvsem v prigod polno priliko o človeškem značaju. Krančan ustvarja pomenljive zgodbe, ki se s pomočjo domišljene in živahne likovne imaginacije lotevajo prevpraševanja sveta, v katerem živimo. Postavitev zaznamuje vizualni in vsebinski dialog med že izdelano stripovsko pripovedjo in prav za to priložnost ustvarjenimi upodobitvami glavnega junaka, vpetega v preprosto in razumljivo pripoved. Ta je izdelana s prepoznavnim likovnim slogom, ki ga odlikujejo pomenljivi detajli, vešče kadriranje, predvsem pa smisel za komunikativno in dramaturško trdno pripoved.

Za razstavo sta pijanega zajca v treh dimenzijah poustvarila Marko A. Kovačič in Rok Mohar.

David Krančan je že več kot desetletje član uredniške ekipe revije Stripburger. Skupaj z Andražem Poličem je soavtor knjige stripovskih haikujev z naslovom Na prvem tiru (2008). Avtorjeve ilustracije se redno pojavljajo v časopisnih in revijalnih edicijah v Sloveniji (denimo na naslovnicah Dnevnikovega Objektiva). Pri svojem delu pogosto raziskuje meje stripovskega medija. Med drugim je izdal stripovski album za otroke z naslovom Grdina (Zverinice iz Rezije v stripu; Stripburger/Forum LJ, 2014). Redno se ukvarja tudi z mentorstvom na stripovskih delavnicah.

Vizualni material za novinarje je na www.stripburger.org/press/pijani_zajec

Izdajo je sofinancirala Javna agencija za knjigo RS, razstavo pa sofinancirata MOL-Oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo.

Produkcija: Stripburger/Forum Ljubljana, Zavod za umetniško in kulturno produkcijo.
Koprodukcija: KUD Mreža/Galerija Alkatraz.

Razstava Tomaža Lavriča



Cankarjev dom
Prešernova cesta 10, Ljubljana
www.cd-cc.si

SPOROČILO ZA JAVNOST

ČAROBNI JEZIK STRIPA: TOMAŽ LAVRIČ
Avtor študijske razstave in kataloga: dr. Jure Mikuž

Prizorišče: Galerija CD
Termin: 18. november 2015 –14. januar 2016
Odprtje: v torek, 17. novembra 2015, ob 20. uri
Tiskovna konferenca: torek, 17. novembra 2015, ob 12. uri
Projekt bosta predstavila Nina Pirnat Spahić, vodja razstavnega programa CD, in dr. Jure Mikuž, avtor razstave.
TK se bo udeležil tudi založnik Aleksander Buh, lastnik Strip.art.nice Buch, ki bo predstavil zadnjo Lavričevo integralno izdajo albuma Lomm.

Tomaž Lavrič lahko na morebitna novinarska vprašanja odgovori po elektronski pošti:
tomaz.lavric@guest.arnes.si

O projektu
Tomaž Lavrič, stripar, karikaturist, ilustrator, nedvomno vodilni avtor slovenske »devete umetnosti«, se z neverjetno lahkoto sprehaja med žanri ter nas vedno znova preseneča s slogovnimi preobrazbami in neizčrpno ustvarjalno domišljijo. Je tudi skrivnostni umetnik, ki se podpisuje s številnimi imeni in – razumljivo – ne mara soja žarometov. S svojimi bistroumnimi in do popolnosti izbrušenimi komentarji sveta se kaže kot rahločuten spremljevalec celovitega družbenega dogajanja. Le kdo ne pozna njegove Diareje in mnogih drugih risarskih (in besedilnih) izjav za Mladino, kjer že leta vsakič znova ostro zašili kritično pero? Med Lavričeve likovne vrhunce lahko uvrstimo nedavno ponatisnjen album Bosanske basni, avtorjev dar nekdanji državi in vojni v naši neposredni bližini, za katerega je v tujini prejel niz prestižnih nagrad. In končno, koga – celo tiste, ki stripu niso zavezani – med listanjem v tišini ne bi povsem prevzel skrajno asketski in stiliziran intimni svet zgodb iz Slepega sonca?
Izčrpen pregled Lavričevega obsežnega stripovskega opusa smo si pred leti lahko ogledali na razstavi v Moderni galeriji (besedilo z naslovom Tomaž Lavrič: slogovna in vsebinska raznolikost stripovskega izraza je tedaj prispevala Špela Štandeker), tokrat pa v Galeriji CD v sodelovanju z umetnostnim zgodovinarjem in antropologom likovnega Juretom Mikužem pripravljamo drugačen, poglobljen pogled na njegovo ustvarjanje. Izhodišče razstave je torej bogat Lavričev risarski opus, pri katerem črpa iz raznih elementov vizualne kulture od filma in slikarstva do risbe in videa, kar vse virtuozno vpelje v samo njemu lastno govorico stripa. Študijsko naravnana razstava z besedili, izbranimi Lavričevimi deli in primerjalnim gradivom z najrazličnejših področij in obdobij vizualne kulture izpostavlja 18 slogovnih, motivnih in pomenskih sklopov, ki uveljavljajo specifiko te govorice. Slikovno gradivo obsega skupaj približno štiristo reprodukcij.
Teme posameznih poglavij so: Pripoved s sliko in besedo, Kadriranje, Gibanje in dinamika, Ptičja perspektiva in prehodi, Črno in belo: silhuete in sence, Črno in belo: sence in silhuete, Črno in belo: neurejenost in urejenost, Črno in belo: proti abstrakciji, Upodobitev vid(e)nega kot vir in njegove parafraze, Hommage vzornikom, Slika v sliki in cameo, Close up: obraz, Udarni motivi, Prikrita erotika, Diareja, izjave in ekstremi ter Ilustracije za Mladino.
Poleg 19 študijskih panojev bo razstavljenih približno trideset izvirnikov iz najpomembnejših Lavričevih stripovskih albumov. Na razstavi bo na ogled tudi film Državljan Diareja ali kdo je Tomaž Lavrič v režiji Dušana Moravca (2013). Večina domačih in tujih izdaj njegovih albumov bo na ogled v vitrinah, medtem ko jih bo nekaj na voljo za listanje v posebnem Diarejinem kotičku razstavišča.
Razstavo spremlja katalog v obliki stripovskega albuma (120 str., trde platnice, cena: 15 evrov).
Grafično oblikovanje razstave in kataloga je prispeval Brane Žalar.
Postavitev razstave sta opravila Jure Mikuž in Nina Pirnat Spahič.

Predgovor dr. Jureta Mikuža k razstavi in katalogu:
Tomaž Lavrič je umetnik, ki obvlada vse elemente stripa, komične ilustracije, satirične karikature in vseh drugih sorodnih zvrsti. Njegov izraz je včasih pripoveden, realističen, drugič konstruktivistično abstrakten, včasih nežen in liričen, drugič jedek in zafrkljiv. Črpa iz raznih elementov vizualne kulture od njenih začetkov v risbi, slikarstvu in grafičnem oblikovanju, prek fotografije in filma do sodobnega videa in raznih načinov izražanja virtualnih računalniških svetov. Iz vseh gradi samo zanj značilno virtuozno likovno govorico s številnimi spreminjajočimi se obrazi. Zato lahko razstava ob značilnih primerih, izbranih iz njegovega dela, poudarja problemske sklope, ki zaznamujejo slovar, sintakso in posebnosti stripovske govorice v svetu od njenih začetkov do danes. Z bogastvom podob, ki jih lahko gledalec tudi poljubno zamenjuje v svoji domišljiji, sooča glavna likovna načela slogovnih odločitev, kompozicijskih ureditev naslovnic albumov in strani v njih, kadriranja posameznih prizorov, motivike, izbire pravega trenutka upodobitve, jasnosti in neposredne sporočilnosti posamezne sličice in njenega vključevanja v celoto pripovedi. Samo svetovni mojstri stripa, kar Lavrič gotovo je, so sposobni predvidevati gledalčeve sposobnosti povezave med zaporednimi prizori in pomenskimi montažnimi cezurami med njimi, doseči z likovnimi sredstvi in besedilnim obrati pomensko gostoto, ki bralca drži v napetosti do konca. To lahko ustvarita brezhibna medsebojna odvisnost in sinergijsko sodelovanje med podobo in besedo: obe se trudita za isto idejo, ki je nobena izmed njiju sama ne bi mogla podati dovolj učinkovito. Razstavno gradivo, njegova ureditev in besedila zato niso zacementirani, so odprti, kakršno je tudi Lavričevo delo. O razvidnosti nekega dela in njegove interpretacije pa je režiser Douglas Sirk dejal: »Če začneš poučevati in pridigati gledalcem, boš naredil slab film.« Zato razstava in katalog samo vabita bralca in gledalca k vživetju, premisleku in soustvarjanju lastnih predstav o čarobnosti stripovskega jezika.

O umetniku
Tomaž Lavrič (r. 1964 v Ljubljani) je po končani srednji Šoli za oblikovaje šolanje nadaljeval na oddelku za slikarstvo ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Od leta 1987 je stalni sodelavec tednika Mladina, kjer je spomladi leta 1988 začel objavljati Diarejo družbeno-politično satiro v stripovskih pasicah. Ta časopisni strip kljub napovedanim samoukinitvam še vedno izhaja ter je zagotovo Lavričevo najbolj prepoznavno in znano delo. Zanj je prejel nagrado zlata ptica (1989) in nominacijo za nagrado Prešernovega sklada (2004).
Poleg Diareje je Lavrič večino svojih časopisnih stripov objavljal v Mladini, občasno pa tudi v drugih revijah. V devetdesetih letih je nekaj zgodb, ki jih je prej v nadaljevanih objavljala Mladina, izdal kot albume v samozaložbi: Prvenec Rdeči alarm – Črni dnevi (1996), Ratman (1997) ter Bosanske basni (1997) v francoski izdaji z naslovom Le Mulet / Mula. Fables de Bosnie (1999) pomenijo prvi slovenski stripovski album, ki mu je uspel prodor na evropski stripovski trg. Zanj je Lavrič prejel nagradi v Švici (Grand prix Sierre ’99) in Belgiji (Prix de Lion ’99, Bruselj). Sledile so nove izdaje albumov v francoščini pri založbi Glénat – kriminalka Glista na begu (1999) in zgodbe o življenju v (novo)kapitalističnih vzhodnoevropskih državah Novi časi (2001). Doma je Lavrič v novo tisočletje vstopil z zbirko črnohumornih zgodb (prej objavljenih v Mladini) pod skupnim naslovom Ekstremni športi (2001). V Franciji je leta 2001 izšel tudi njegov prvi daljši strip, za katerega ni sam napisal scenarija – četrti del serije albumov Dekalog. Leta 2004 je objavil stripovski album Slepo sonce, niz devetih kratkih, kataklizmičnih zgodb s poetičnimi besedili
Med izdajami v tujini so še znanstvenofantastična trilogija Lomm (2002–04) in balkanski triler serija Evropa (2003–04; 2009), med domačimi izdajami pa politično-parodični strip Sokol in golobica (2008). Zanj, za Diarejo in urednikovanje pri projektu Slovenski klasiki v stripu je leta 2009 prejel nagrado Milka Bambiča.
Poleg stripa se ukvarja s časopisno karikaturo in z raznimi zvrstmi ilustracije, piše pa tudi zbadljive pesmi v rubriki Mladinamit tednika Mladina.
Nekaj dni pred otvoritvijo razstave v CD, natančneje 12. 11. 2015, je Tomaž Lavrič prejel medaljo za zasluge predsednika RS Boruta Pahorja.

O avtorju razstave
Jure Mikuž je v slovensko umetnostno zgodovino vpeljal metodo zgodovinske antropologije likovnega ter kot mojster ubesedovanja umetniških del s svojskim celostnim izkustvenim pristopom odpira nove interpretativne poti na tem področju.
Po končanem študiju umetnostne zgodovine in zgodovine je bil med letoma 1972 in 1974 kustos likovne zbirke v Muzeju ljudske revolucije Slovenije, nato pa do leta 1986 kustos-raziskovalec v Moderni galeriji v Ljubljani. Leta 1975 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani magistriral z nalogo Nefiguralni elementi v slovenskem slikarstvu 16. stoletja, leta 1983 pa doktoriral z disertacijo Slovensko moderno slikarstvo in zahodna umetnost: od preloma s socialističnim realizmom do konceptualizma. Od leta 1986 do 1992 je bil direktor Moderne galerije v Ljubljani, nato pa leta 1992 habilitiran za izrednega profesorja na Univerzi v Ljubljani. V letih 1992–93 je bil krajši čas namestnik ministra za kulturo Republike Slovenije, v obdobju 1993–94 pa je študijsko bival v Parizu s pomočjo »Paul Getty Grant Programa«. Od leta 1996 naprej je profesor na ISH, od leta 2001 redni profesor in vodja programa Zgodovinska antropologija in smeri Zgodovinska antropologija likovnega. Leta 1998 je bil povabljen na »Getty’s Summer Institute for Visual and Cultural Studies« na Univerzi v Rochestru, New York, ZDA. Med letoma 1999 in 2005 je bil trikrat povabljen kot gostujoči profesor na EHESS v Parizu in leta 2001 na MSH prav tako v Parizu. Leta 2010 je bil habilitiran kot redni profesor UL, kjer na ALUO poučuje teoretične predmete. Objavil je okoli osemsto enot, od tega 15 knjig, med njimi velja izpostaviti knjige z izrazito antropološko naravnanostjo Podoba roke (1983), Nema zgovornost podobe – Telo in slovenska umetnost (1995), Zrcaljena podoba (1997), Kri in mleko – sugestivnost podobe (1999) in Pogledati – gledati, videti – uvideti (2011). Znanstvenoraziskovalni svet za humanistične vede ARRS je prepoznal delo Le sang et le lait kot enega izmed izjemnih znanstvenih dosežkov v letu 2013. Leta 2014 je prejel najvišjo stanovsko nagrado, nagrado Izidorja Cankarja za življenjsko delo.

Razstavni program CD
10. 11. 2015

Generalna pokroviteljica razstavnega programa: Pivovarna Laško – 1825

Uresničitev razstave je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.