Alan Ford – RTV SLO

Alan Ford – kot da bi bil ustvarjen za jugoslovansko tržišče

.
Lazar Džamić je preučil fenomen stripa in njegove recepcije v SFRJ-ju
.
23. februar 2015 ob 20:24,
zadnji poseg: 23. februar 2015 ob 21:18
Ljubljana – MMC RTV SLO

Italijanski strip Alan Ford je zunaj domovine užival popularnost samo v nekdanjem SFRJ-ju, kjer je kot fenomen popularne kulture presegel vsa pričakovanja in postal kulten. Založba Maska je izdala duhovito kulturološko analizo stripa, Cvetličarno v Hiši cvetja Lazarja Džamića.

Knjigo, ki jo je prevedel Branko Gradišnik, so predstavili v Strip.art.nici Buch, na pogovoru pa sta poleg avtorja sodelovala še Mitja Velikonja, ki je za knjigo prispeval spremno besedo, in Marko Miladinović – Mile kot moderator.

Skupaj z občinstvom so izpostavili več vprašanj in misli glede prevoda v slovenski jezik, govorili pa so tudi o tem, kako je strip Alan Ford zaznamoval mladost marsikoga in bil hkrati neke vrste priročnik za učenje hrvaškega jezika. Alana Forda in njegov fenomen pojavljanja predvsem v nekdanjem SFRJ-ju in Italiji pri malce starejših (pa tudi mlajših) generacijah še vedno lahko povezujemo z nostalgijo.

Prepoznavanje časa v (črno)humornih situacijah Alana Forda
Zanimivo je Alan Ford zunaj domovine užival popularnost samo v nekdanjem SFRJ-ju, kjer je presegel vsa pričakovanja. Danes se zdi, kot bi bil ustvarjen naravnost za jugoslovansko tržišče. Prve izdaje stripa v Jugoslaviji so se začele leta 1970. Družbenopolitične kontradiktornosti in relativna liberalnost tega časa in prostora so proizvajali vrsto absurdnih situacij, ki so jih bralci prepoznavali tudi v (črno)humornih situacijah Alana Forda.

Strokovnjak za marketing, novinar in kolumnist Lazar Džamić v knjigi Cvetličarna v Hiši cvetja – Kako smo posvojili in živeli Alan Forda izpiše duhovito in poglobljeno analizo fenomena Alana Forda ter predvsem njegove recepcije v SFRJ-ju.

Med drugim pokaže, kako sta v Alanu Fordu scenarist Max Bunker (Luciano Secchi) in ilustrator Magnus (Roberto Raviola) karakterno in situacijsko dramaturgijo renesančne commedie dell’arte postavila v newyorški milje v obdobju hladne vojne, jo začinila z nadrealistično farsičnostjo in satirično kritiko skorumpiranega političnega sistema (kapitalizma, komunizma ali katerega koli drugega političnega projekta zaključevanja Zgodovine) ter tako ustvarila učinkovito mešanico arhetipov, ki zmorejo v vsakem času ustvariti pogoje za identifikacijo, postavljenih v moderno urbano okolje, je o knjigi zapisala njena urednica Amelia Kraigher.

N. Ar.
.

Življenje kot strip

Minulo soboto je v Strip.art.nici Buch gostoval Lazar Džamić, avtor analitske knjige Cvetličarna v Hiši cvetja. Gre za študijo stripa o Alanu Fordu, enega od najbolj priljubljenih stripov med mladino bivše Jugoslavije.

Nogometašem v bivši Jugoslaviji se je praviloma očitalo, da premalo tečejo. Da se jim ni dalo agresivno »startati« na žogo. Da si niso hoteli umazati dresov. In ko se človek za nazaj sprašuje, čemu oziroma kaj bi lahko bil izvor takšnega vedenja, mu med prvimi idejami lahko pride na misel pregovor: »Kdor hiti, zgublja dostojanstvo.« Da so bili sužnji tega pregovora.

Vendar pa se na tej točki ponuja zabaven problem, in sicer v tem, da celo Ljubljančan, ljubitelj stripov, ki ta pregovor redno uporablja v vsakodnevni govorici, ni prepričan, od kod pregovor izhaja: »Ne vem, kje sem to slišal. Lahko celo, da sem prebral v kakem Alanu Fordu.« Če zadevo torej razširimo, bi lahko rekli, da se jugoslovanskim nogometašem ni dalo teči, ker so brali Alan Forda, ali pač zato, ker je njihova življenjska igralska praksa, ki so se je držali, tako zelo podobna stripovskemu reku. Kar pa niti ni pomembno.

Zgodbe, primerljive z nekdanjo jugoslovansko dejanskostjo

Prav ta preplet realnega in fikcije je srž tega zapisa, katerega glavnina materiala je bila pridobljena v soboto popoldan v Strip.art.nici Buch, delujoči v murgelskem trgovskem centru. V njej je gostoval Lazar Džamić, avtor analitske knjige Cvetličarna v Hiši cvetja, študije stripa o Alanu Fordu, enem od najbolj priljubljenih stripov med mladino bivše Jugoslavije. Knjiga je po novem namreč prevedena tudi v slovenščino, gre pa za delo, v katerem se avtor sprašuje predvsem, kako in zakaj je bil strip o Alanu Fordu priljubljen zgolj v Jugoslaviji in Italiji. V drugih državah ga bodisi niso prevajali ali pa so ga, vendar pa se ni prijel in je izšlo vsega nekaj številk. Kar je bilo drugod nesprejeto, je v Jugoslaviji bistveno vplivalo na »kulturno tkivo«, kot pravi Džamić, ki dodaja, da se mu zdi ključno, da so zgodbe v Alanu Fordu, torej zgodbe članov obskurne agentske druščine, delujoče v sesuti cvetličarni v New Yorku, ki probleme rešuje na nadrealen način, primerljive z nekdanjo jugoslovansko dejanskostjo.

»Ta strip je rezoniral z dejanskim življenjem, v Srbiji in v BiH pa je še vedno tako. Alan Ford je ikoničen opomnik življenja. Mislim, da naravna mentalno družbena oblika bivanja na področju bivše Jugoslavije ni ne komunizem ne kapitalizem, temveč nadrealizem, ker se v realnem življenju dogaja toliko nadrealnega. In če so Latinskoameričani dali svetu magični realizem, smo Jugoslovani svetu dali dokumentarni nadrealizem. To se mi zdi najpomembnejša navezava stripa Alan Forda na nekdanje, a tudi sedanje življenje na območju bivše Jugoslavije. Konec koncev je tudi skupina Buldožer nekaj podobnega in ne čudi, da so prvo ploščo izdali v Srbiji,« je tudi v soboto razpredal Džamić. Ki ga je bilo treba dopolniti, da so Buldožer prvo ploščo resda izdali v Srbiji, vendar je bila po enem tednu prepovedana, nato pa se jo je lahko kupilo na črnem trgu, pri čemer se danes sumi, da so jo na črno prodajali taisti, ki so jo prepovedali. Čemur bi lahko rekli tudi podrealnost.

Jugoslovanska oblast je večkrat posegla v strip

»V vsakem primeru je dodatni moment stripa dal zagrebški prevajalec Nenad Brixy, ki pri prevodu na primer ni uporabil kajkavščine, temveč čisto knjižno hrvaščino, ki je pa sama po sebi farsična. Če smo se hoteli kdaj čemu posmehovati, smo začeli govoriti bodisi beograjsko ali pač knjižno hrvaščino. Zato je hrvaški prevod okrepil farsični vtis stripa,« dodaja Džamić, ki sicer zadnjih 16 let živi v Angliji. Tam je spoznal tudi vodilne ljudi iz sveta stripa in prav stik z njimi ga je navedel na pisanje knjige: »Da, moj prijatelj Simon je eden glavnih distributerjev stripov za Anglijo. Presenetilo me je, da za Alana Forda sploh še ni slišal, dokler mu jaz nisem povedal zanj. »Tujcem se zatakne prav pri nadrealnosti. Na primer Monty Python so se pojavili istega leta kot Alan Ford, 1969. V obeh primerih gre za nadrealni humor, vendar pa so Pythona delali štirje izobraženci in Python je bil v Angliji intelektualna zabava, medtem ko je bil Alan Ford pri nas primerljiv z življenjem. To je po mojem ključni razlog. Seveda se strinjam s pripombo o tem, da je šlo tudi za razdelitve terenov, kar je vsaj v Angliji zelo pomembno. Na Otok težko prodre kaj s kopnega. V angleščino Alan Ford niti ni bil preveden. Vendar pa mi je kolega Simon, ko sem mu predstavil epizodo Super hik, ki se mi je zdela najprimernejša, in mu jo prevajal kader po kader, prav tako dejal, da bi bil Alan Ford v Angliji tudi danes, kljub splošno razširjenemu kritiziranju kapitalizma, lahko kvečjemu alternativni strip.«

Čeravno je Alan Ford s smešenjem kapitalizma na neki način legitimiral jugoslovanski način življenja, je oblast v strip nemalokrat posegla. »V enem od serialov je imel Grunf na steni sliko Hitlerja, ki pa je bil v jugoslovanski inačici spremenjen v Franca Jožefa. Grunf v originalu tudi slehernič pozdravi s Sieg Heil in potem reče nekaj smešnega, česar v jugoslovanskih verzijah prav tako ni bilo, ker ni bilo nobene možnosti, da bi zadeva šla skozi. Ostala je samo Grunfova dvignjena roka in potem neka smešna izjava.«

V obtoku je torej knjiga, ki dodatno pojasnjuje specifičnost življenja v bivši Jugoslaviji oziroma poskuša odkrivati frapantno dejstvo, da je kompletna jugoslovanska mladež odrasla ob italijanskem stripu, ki se je sicer dogajal v New Yorku, dejansko pa se ga je živelo v Jugoslaviji.

Vir: https://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/zivljenje-kot-strip

Miki Muster v Murski Soboti

V pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti se je odvil pogovor z legendarnim animatorjem, risarjem stripov in karikaturistom Mikijem Mustrom. Pred pogovorom je Mustra, ki je častni občan mestne občine Murska Sobota, sprejel novi župan Aleksander Jevšek. Dobitnik letošnje Prešernove nagrade za življensko delo pa se je srečal tudi s prijatelji – plavalci iz mladosti.

Vir in več slik: http://www.reporter.si/vsebina/miki-muster-v-murski-soboti