Tolpa mladega Ješue v Strip.art.nici Buch

 

Lavrič razvaja z mlado Ješuo v barvah, predstavitev v Stripartnici Buch

.
Poskus ateistične razlage življenja nekega Mesije
16. marec 2017 ob 12:03
Ljubljana – MMC RTV SLO/STA

Je eden redkih risarjev, ki z leti kakovostno raste. Trdim, da je njegova risba v Tolpi mladega Ješue najboljša doslej. Fantastičen je,” je o delu Tomaža Lavriča povedal lastnik striparnice in založbe Buch Aleksander Buh, kjer bo predstavitev prvega dela trilogije strip albuma Tolpa mladega Ješue – Čarodej.

V Stripartnici Buch bo tako v Murglah drevi potekala predstavitev tega prvega dela trilogije, ki ga podpisuje letošnji nagrajenec Prešernovega sklada Tomaž Lavrič, za barvno podobo pa je zaslužen Gorazd Vahen. Strip je bil sicer v črno-beli različici objavljen v Mladini.

Sicer pa je bil Lavrič letos z nagrado Prešernovega sklada nagrajen za stripa Tolpa mladega Ješue in Lomm ter za razstavi v Cankarjevem domu in Pritličju. Risar stripov in karikaturist Iztok Sitar je v utemeljitvi nagrade opomnil, da je Lavrič izjemen risar, ki se ponaša z odličnim poznavanjem človeške anatomije in pretanjenim čutom za plastično ponazoritev človeškega telesa.

Resnična zgodba Ješue ni vklesana v kamen
Tolpa mladega Ješue je poskus povsem ateistične razlage življenja nekega Mesije,” so sporočili iz striparnice. Sveto pismo nove zaveze je le skupek besedil, ki so jih po ustnem izročilu zapisali različni pisci mnogo let po dogodkih, ki jih opisuje, nato pa so jih še stoletja dodajali, odvzemali in prekrajali vse do različice latinske Vulgate v začetku 5. stoletja in njene dokončne potrditve na tridentinskem koncilu leta 1546.

A kaj se je zgodilo v resnici? Kakšna bi bila lahko resnična zgodba o življenju Ješue, božjega izvoljenca, začetnika največje svetovne vere, okleščena vraževerja in blodenj, olepšav in pretiravanja, političnih kompromisov in cerkvenih dogem,” beremo v napovedi striparnice.

Z barvami podkrepljen praznik za oči
Aleksander Buh je pohvalil tudi barvno podobo, ki jo je stripu nadel Gorazd Vahen, Lavrič namreč tudi sicer ne barva svojih stripov. “Nisem še videl stripa, ki bi bil tako pobarvan, kot je to uspelo Vahnu,” je dejal Buh. Ilustrator je na tem delal pol leta: “Res si je vzel čas in se posvečal malenkostim, poudaril sence itd. Menim, da je ta strip praznik za oči.

Doslej za barvne podobe njegovih del zaslužni predvsem francoski založniki, on pa na končno podobo ni imel nobenega vpliva, je še pojasnil Buh. Že pri izdaji Evrope se je odločil, da bo dal pobarvati tudi tretji del stripa, ki je bil do tedaj objavljen samo v črno-beli različici, ker so bralci oziroma kupci stripov po svoje postali razvajeni: “Nekaj je kakovost risbe, ki se kaže že v črno-beli različici, in v tem je Lavrič res mojster, vendar končni potrošnik želi barve.

Na pohodu še Zdravilec in Odrešenik
Kljub vsemu pa Buh razmišlja, da bi po izidu tretjega dela Tolpe mladega Ješue tega izdal tudi v integralni, črno-beli različici. Na drevišnji predstavitvi stripovskega albuma bo Lavrič imetnikom stripa vanj tudi kaj narisal, so še sporočili iz striparnice in založbe Buch. Pod njeno streho bodo izšli vsi trije deli Tolpe mladega Ješue. Drugi del Zdravilec bo po besedah Buha predvidoma, če ga bo uspelo Vahnu pobarvati, izšel do konca oktobra, še pred letošnjim Slovenskim knjižnim sejmom, tretji del Odrešenik pa naj bi izšel pozneje, nekje vzporedno s koncem objave v reviji Mladina.

Predstavitev stripa Tolpa mladega Ješue – Čarodej s podpisovanjem bo potekala drevi ob 19. uri v Striparnici Buch v Murglah.

Tolpa mladega Ješue – Čarodej

Založnik Aleksander Buh je pohvalil tudi barvno podobo, ki jo je stripu nadel Gorazd Vahen, Tomaž Lavrič namreč tudi sicer ne barva svojih stripov. Foto: Buch

Tomaž Lavrič

Ustvarjalec Diareje in letošnji nagrajenec Prešernovega sklada Tomaž Lavrič med drugim velja za “da Vincija slovenske grafične literature” in “najmočnejšo blagovno znamko Mladine”. Foto: Borut Krajnc / Mladina

Vir: http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/lavric-razvaja-z-mlado-jesuo-v-barvah-predstavitev-v-stripartnici-buch/417456

Stripolis v Kinu Šiška

Od prima punce in kobile France do babure in Zvitorepca-princeske: ženski liki in moški liki v ženskih vlogah v stripih Mikija Mustra

Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik niso le antropomorfne živali s prikupnimi imeni, so tudi moški druge polovice
dvajsetega stoletja. Janez Grm bo v predavanju skušal ugotoviti, kakšen odnos imajo ti liki do ženskih likov,
na katere naletijo v svojih prigodah. Kako na ta odnos vplivajo pripovedne konvencije, kako tedanja družbena
dogajanja? Kdaj so ženski liki ovira, kdaj gibalo, kdaj aktivne soudeleženke v prigodi? Kako se njihova upodobitev
(ne le vizualna) spreminja skozi leta? Kako ženski liki uporabljajo zakonsko vezo sebi v prid? Zakaj drezajo moške
like v nos? Predavanje bo posvečeno tudi motivu moškega lika v ženski vlogi. Trije prijatelji se včasih znajdejo
v ženskih oblačilih in celo v samem ženskem telesu. Kako se na to odzivajo drugi liki? In kako to vpliva na
preoblečene/spremenjene prijatelje same?

O vsem tem in še čem na marčevskem Stripolisovem predavanju
21. marca od 20.00 do 22.00 ure