Velika razprodaja srbskih kiosk stripov

Veseli četvrtak
– Tex Willer
– Zagor
– Zagor specijal
– Zagor odabrane priče
– Dilan Dog
– Dilan Dog superbook
– Dilan Dog Planeta mrtvih
– Obojeni program
– Napoleon
– Leo Pulp
– Mister No
– Mister No knjiga
– Zlatna serija

Forma B
– Morgan Lost
– Morgan Lost mračne novele
– Morgan Lost crne novele
– Brendon
– Brendon specijal

Darkwood
– Lilit
– Priče
– Priče specijal
– Okružen mrtvima
– Siročad
– Hell Noar

Padora
– Dr. Morgue
– Dr. Morgue specijal
– The Secret

Golconda
– Priče

Phoenix Press
– Lukas
– Greystorm

Pergam
– Mister No

Informacije in rezervacije po telefonu 041 681 646, na maile ne odgovarjamo.

RTVSLO1

RTVSLO1 / Sobota, 23.08.2025 / 21:50

Walt Disney – življenje legende, ameriška dokumentarna serija, 3/4, ponovitev

Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda.

3. del

Življenje in trajna zapuščina Walta Disneyja se nadaljujeta. Snemal je filme, kot sta Pepelka in Mary Poppins, in uresničeval svoj sanjski projekt Disneyland.
Z začetkom druge svetovne vojne je financiranje celovečernih filmov presahnilo, studiu je trda predla. Leta 1942 je v kino prišel Bambi, vendar so bile kritike mešane in film ni povrnil stroškov nastanka. Podjetje se je spopadalo z goro dolgov. Kmalu je v Hollywood pljusknil val sindikalnega gibanja in šefi studiev so bili odločeni, da se bodo uprli. Skupaj z ducatom drugih hollywoodskih direktorjev in zvezdnikov je Walt Disney leta 1947 pričal pred Odborom za neameriške dejavnosti predstavniškega doma kot ena od “prijateljskih prič”. V drugi polovici štiridesetih let prejšnjega stoletja je Disney odpotoval v Anglijo, kjer je predstavil serijo igranih filmov, nato pa je obiskal Aljasko, kjer je posnel z oskarjem nagrajeni dokumentarni film o naravi Otok tjulnjev (1948). Studio je začel produkcijo Pepelke, vendar se je Disney, ki se je bližal 50. letu, fizično izčrpaval. Pepelka, premierno prikazana leta 1950, je postala uspešnica, toda Walt Disney se je bolj ukvarjal z neko drugo obsedenostjo: v studiu, nato pa še na svojem dvorišču v Holmby Hillsu, si je postavil maketo železnice. Projekt je uvedel njegovo najbolj divjo in drzno zamisel: Disneyland, živi film in tridimenzionalni domišljijski svet pustolovščin. Za financiranje Disneylanda je izkoristil prodor televizije in sklenil dogovor za snemanje tedenske televizijske serije z mrežo ABC, ki je zagotovila večino od petih milijonov dolarjev, potrebnih za gradnjo parka.

WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt

Zoran Smiljanić – Dnevnikov Objektiv

Zoran Smiljanić: Strip je zahtevna ljubica, ki terja celega človeka, vedno pripravljenega na akcijo

Stripar, ilustrator, karikaturist, oblikovalec. Letnik 1961. Leta 1981 je objavil prvi strip Folk Against Rock. Sledili so Slava vojvodine Kranjske, Hiša Metoda Trobca, Balada o treh baletkah in vojakih. Leta 1986 je izšel partizanski strip 1945, »neprimeren, ker partizani v njem cepajo kot zajci«, kot je menil neki politik. Pravijo, da od takrat tudi politiki berejo stripe. Začel je objavljati v Mladini, njegovi Hardfuckers so bili za slovenski strip prelomni. Pa ne samo za strip, dogodki, ki jih je napovedal v stripu, so se potem res zgodili. Sledila sta 1991, oda malemu človeku, ki je verjel v bratstvo in enotnost, in 1943, slovenska parafraza kultnega vesterna Divja banda.

Bojana Leskovar

22.07.2025 - Stripar, ilustrator in karikaturist Zoran SmiljanićFoto: Luka Cjuha / Foto: Luka Cjuha
Fotografija: Luka Cjuha

V letih 2006–2016 je s koscenaristom Marijanom Pušavcem izdal Meksikajnarje, strip o slovenskih prostovoljcih, ki so se v 19. stoletju borili v Mehiki. Obsega 350 ročno pobarvanih strani in je najdaljši slovenski strip. Leta 2011 je po naročilu državnega zbora in ustavnega sodišča narisal Ustavo v stripu, namenjeno mlajšim in starejšim otrokom, izšla je v nakladi 40.000 izvodov. Zadnji let Tonija Mrlaka, strip o pilotu, ki so ga leta 1991 sestrelili v Rožni dolini, je bil vrnitev k aktualnim političnim temam. Potem je narisal stripe o Cankarju, Kajuhu in Plečniku. Pri stripu Črni plamen: požig Narodnega doma v Trstu je sodeloval s sinom Ivanom, zgodovinarjem. Njegove stripe so prevedli v nemščino, italijanščino, angleščino, češčino in srbščino. Letos je izšel njegov strip, tudi besedilo je njegovo, o Fritzu Langu, kultnem nemškem filmskem režiserju, ki je delal v Hollywoodu.

Zanimivo, strip o Fritzu Langu berejo tudi tisti, ki stripov niso nikoli brali.

To me veseli. Strip je okupiral še nezasedena področja in strumno prodira naprej.

Pogovarjava se v lokalu, kjer morava poslušati glasbo enega od številnih lokalnih radiev, ki so v zadnjih letih v Sloveniji zrasli kot gobe po dežju. Nedoločljiva glasba. Sosedje bi rekli svesaroštilja. To me je spomnilo na vaš prvi strip Folk against rock, ki je izšel pri KLG.

KLG je Klub ljubiteljev glasbe iz Kranja. Takrat, leta 1981, ko sem prišel iz vojske, sem poskušal objaviti svoj prvi strip. Trkal sem na različna vrata in ponujal svoje začetniške izdelke, a jih nihče ni hotel. Zavrnil me je tudi stripovski impresarij Igor Vidmar, češ ni dobro, še bo treba delati. Skoraj bi že obupal, potem pa se mi je prikazala Marija: v Kranju sem pred nosom odkril klub KLG, ki je izdajal tudi Glasilo KLG. Glasilo! Marko Jenšterle, ki je bil takrat urednik, mi je dal proste roke in že za naslednjo številko sem hlastno zrisal štiristranski strip Folk Against Rock. Prvega ne pozabiš nikoli.

Je to opredelilo vaš odnos do vsebin, ki ste se jih lotevali v stripih? Folk against rock napoveduje, kar se je potem res zgodilo, rock je potonil v folk glasbi.

Pravzaprav ne. Nimam sposobnosti niti namena napovedovati prihodnosti. Strip je mešanica vplivov ljubljanske alternativne scene, Laibachkunsta, stripov hrvaške skupine Novi kvadrat, še posebej glasbenih stripov mojega vzornika Igorja Kordeja. Folk against rock govori o skupini narodnjaških fundamentalistov, ki neusmiljeno iztreblja rockerje in alternativce. No, čez nekaj desetletij se je to v resnici zgodilo, ne sicer tako krvavo, a na glasbeni sceni so zavladali narodnjaki. In ne samo na glasbeni. Izgubili smo kulturni boj.

V svojih stripih ste kar nekajkrat napovedovali prihodnost.

Tega nisem počel zavestno. Nisem prerok. Je pa res, da so me znanci opozorili, da je v mojih stripih veliko pesimističnih napovedi, ki so se uresničile. Res, poleg prevlade turbofolka sem napovedal državni udar JLA, vzpon desnice, državljansko vojno, naval beguncev in še kaj. Zato sem postal previden. Razmišljam, da bi v prihodnje risal samo še lepe stvari, rožice, naravo, srečo in … spravo.

Kdaj ste začeli risati?

Ko še nisem govoril, sem že čečkal. Tisto, kar je bilo v meni, je šlo najlažje ven skozi svinčnik na papir.

Več na: https://www.dnevnik.si/objektiv/zoran-smiljanic-strip-je-zahtevna-ljubica-ki-terja-celega-cloveka-vedno-pripravljenega-na-akcijo-2750151/

Topolino

Topolino razprodan v vseh goriških trafikah

V današnji številki tudi strip, umeščen v goriški prostor


Stric Skopušnik se z nečaki potika po Gorici (D.R.)

V vseh trafikah v Gorici in bližnji okolici so danes razprodali vse izvode stripovske revije Topolino, v kateri je bila v počastitev Evropske prestolnice kulture 2025 ena izmed zgodb umeščena v goriški prostor. Upravitelji trafik upajo, da bodo v petek, 23. maja, dobili novo pošiljko stripov, saj je povpraševanje krepko preseglo ponudbo. Topolino bo septembra posvetil Goriški še eno zgodbo.

Vir: https://www.primorski.eu/goriska/topolino-razprodan-v-vseh-goriskih-trafikah-KF1887840