David Krančan

David Krančan: Deveta briga



David Krančan: Deveta briga

samostojna stripovska razstava

Galerija Obrat, Trg revolucije 9, Maribor
ODPRTJE: četrtek, 1. februar 2024, ob 18.00 (do 22. 3.)

 

Pregledna razstava prinaša izbor stripovskih del, ki jih je David Krančan ustvaril v zadnjem desetletju. Obeta se nazoren in večplasten uvid v avtorjevo delo, pri čemer do izraza ne prihaja le Krančanova nadarjenost za ustvarjanje pomenljivih zgodb, temveč tudi njegova vešča izraba heterogenih stilskih izrazov, ki jih vsakokrat prilagaja različnim ciljnim skupinam oziroma sami funkciji stripa. Glavnina postavitve je namenjena dvema nagrajenima stripoma, izdanima pri Stripburgerju: to sta Grdina (2014) in Pijani zajec (2015). Videti bo moč tudi nekaj raziskovalnih kratkih stripov, ki se posvečajo stripu kot takemu (teorija stripa), kot tudi dela, ki jih je Krančan ustvaril za različne didaktične in promocijske namene. Predstavljen bo tudi najnovejši Krančanov strip za otroke z naslovom Mala Mara, ki ga je ustvaril skupaj s tekstopiscem Jurijem Bobičem (založba ZTT EST, 2023) in ki prinaša serijo zgodb iz vsakdanjika otrok. Pregled bogati serija pripravljalnih in študijskih risb, kot tudi vrsta ilustracij in grafik, pogosto vezanih na posamične stripovske izdaje oziroma druge samostojne projekte. Razstava bo tako v grobem razdeljena na stripe za otroke in stripe za odrasle; vsak segment bo kot zaključena celota postavljen v svojem prostoru, pri čemer bo avtor z dodatnimi poslikavami razstavišče preobrazil v vznemirljivo scensko kuliso svojih stripovskih zgodb.

 

O AVTORJU:
DAVID KRANČAN
 (1984, Ljubljana) je diplomiral iz stripa pri prof. Milanu Eriču na ALUO v Ljubljani. Krančan je dolgoletni član uredništva revije Stripburger. Po enoletnem študijskem izpopolnjevanju v Pragi se je leta 2009 vrnil v Slovenijo. Od leta 2011 ilustrira naslovnice Dnevnikovega Objektiva. Razstavlja v pomembnejših slovenskih in nekaterih evropskih galerijah. Krančan je tako v teoriji kot v praksi raziskovalec razsežnosti stripa kot likovnega izraza. Že več kot dve desetletji je kot mentor in predavatelj dejaven tudi na področju izobraževanja o stripu. Za ilustracije v Dnevnikovem Objektivu je na 13. bienalu ilustracije leta 2019 prejel plaketo Hinka Smrekarja. Njegov stripovski album Pijani zajec je leta 2015 prejel nagrado za najlepšo slovensko knjigo in bil izbran za najboljši strip po izboru poslušalcev oddaje Stripofilija na Radiu Študent.

UTIHNI IN RIŠI!

Stripburger #83: poziv za prispevke!

Rok za oddajo: 31. marec 2024
Prispevke sprejemamo na: hello@stripburger.org


Poznamo stripe brez besed, ne pa tudi brez vsaj neke vrste podob. Nenehno brbljanje sveta le jača njihovo moč, da nas dregnejo na mestih, kjer sicer obnemimo.

Nič novega, pravzaprav: se spomnite miniatur Nadine Redlich in valovitega eksperimenta Kaje Avberšek v Stripburgerju #73? Pomislite na psihadelijado v stripu Kalla Landegrena v številki #81, nato pa še na neme stripe Jima Woodringa, legende 90-ih, ki so ga naši bralci veterani spoznali v davnem Stripburgerju #9. Jasonov prepoznaven pantomimični črni humor najdete v številki #61, čustven ekspresionizem Nicolasa Presla pa v Stripburgerju #66. Je treba nadaljevati?

Umetniških vzornikov je veliko, a tokrat vas spodbujamo, da preizkušate, se igrate in nam v složnem slogu poveste zgodbo – pa naj ta traja trenutek ali tisočletje, najsibo duhovita ali lirična, tudi likovna tehnika je vaša izbira – edino pravilo je: brez besed.

NAVODILA ZA PRISPEVKE:

  • Format (pokončen): 190 x 270 mm (če gre risba v živi rob, obvezno dodajte 5 mm dodatka za porezavo!).
  • Dolžina: 1–12 strani.
  • Stripi so lahko v barvah ali ČB (samo povemo: ČB stripi so zakon!).
  • Priprava datotek: format TIFF ali PDF (600 dpi za barvne in črno-bele stripe oziroma 300 dpi za sivinske stripe).
  • V predogled nam pošljite datoteke z nizko ločljivostjo v formatu JPEG ali PDF, za datoteke visoke ločljivosti za tisk vas bomo prosili naknadno.
  • Pripišite ime, priimek, lahko tudi spletno stran/Instagram.

ROK ZA ODDAJO: 31. marec 2024.

PRISPEVKE POŠLJITE NA: hello@stripburger.org

 

Stripburger #83 bo izšel junija 2024. Uredništvo revije si pridržuje pravico, da odloči o objavi ali zavrnitvi prejetih prispevkov. Zaradi velike količine prejetih prispevkov je treba na odgovor pogosto čakati, zato prosimo za potrpežljivost. Izbrani avtorji in avtorice bodo o objavi obveščeni najkasneje do 30. aprila 2024. Vsak objavljen avtor ali avtorica prejme 5-10 brezplačnih izvodov revije.

Vaše stripe z zanimanjem pričakujemo!


Ilustracija: Klara Kracina

Sarajevo1984

Jože Trobec: Brez Vučka olimpijske igre ne bi bile, kar so bile!

Pogovor s snovalcem Vučka, akademskim slikarjem Jožetom Trobcem

Vučko ostaja ljubljena maskota in lep spomin. Slovenski akademski slikar Jože Trobec ga je za zimske olimpijske igre v Sarajevu zasnoval kot takrat zelo sodobno grafično podobo, ki izstopa še danes. Med vsemi olimpijskimi maskotami ostaja edini volkec.

Jože Trobec je Vučku sprva narisal zob, da je bil videti bojevitejši, a ga je zaradi pritožb, da je volk že tako krvoločna žival, kompromisno umaknil. Foto: Osebni arhiv Jožeta Trobca
Jože Trobec je Vučku sprva narisal zob, da je bil videti bojevitejši, a ga je zaradi pritožb, da je volk že tako krvoločna žival, kompromisno umaknil.
Foto: Osebni arhiv Jožeta Trobca

Pred enim letom je Jožeta Trobca poklical polkovnik iz bosansko-desantne intervencijske helikopterske enote. Povedal mu je, da so bili na usposabljanju v ZDA in da so si dali na uniformo znak Vučka, kar naj bi “vžgalo“, zato so ga hoteli obdržati, a je njihov nadrejeni dejal, da morajo vendarle dobiti dovoljenje avtorja Vučka, torej akademskega slikarja Jožeta Trobca.

Kot je Trobec pojasnil v več intervjujih, je uradno maskoto zimskih olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984, volkca Vučka, narisal na podlagi vedenja o Jahorini, divji planini v Bosni in Hercegovini in enem od treh prizorišč zimskih iger (ki je v monopoliju pač nihče ni hotel kupiti), kjer pa živi veliko volkov. To, da so bile štiri leta prej zimske igre v Moskvi, ki je imela maskoto medveda Mišo, je Trobca, zapriseženega Kranjčana, napeljalo k temu, da mora narediti maskoto, “popolnoma drugačno od Miše, ki je bil malo disneyjevski“. Po podatkih Mednarodnega olimpijskega komiteja je bilo na javnem razpisu izbranih 836 del, med katerimi je bil le en volk. Nato pa so bralci časopisov po glasovnicah izbirali med šestimi … Drugo je zgodovina …

Ko je torej pred enim letom polkovnik bosansko-desantske intervencijske helikopterske enote od Trobca le dobil odobritev, da je Vučko lahko pripet na vojaške uniforme, “je bistven zadnji stavek, ki mi ga je izrekel, in to po 40 letih: “Jedina stvar, oko koje se u Bosni svi slažemo, je Vučko.” (V Bosni se vsi strinjamo le glede ene stvari, in to je Vučko).

Več na: https://www.rtvslo.si/sarajevo-1984/novice/joze-trobec-brez-vucka-olimpijske-igre-ne-bi-bile-kar-so-bile/695265

Ciril Horjak

#intervju Ciril Horjak, stripar: V stripih so tudi lepi, dih jemajoči prizori

Stripar Ciril Horjak (1975) je prejemnik nagrade Prešernovega sklada za leto 2023. Stripe je začel objavljati v Stripburgerju, nadaljeval pa sam in v sodelovanju z drugimi, tudi v izobraževalnih projektih. O stripu predava na fakultetah, na pripovedovalskih festivalih je pripovedoval pravljice za otroke in odrasle, delal je z mladostniki z avtizmom. Že leta riše karikature za časopis Večer. Njegove karikature so bile objavljene v časopisih Guardian, Chicago Tribune, Le Monde in Die Zeit. Za svoje delo je prejel več nagrad.

Tanja Lesničar Pučko

#intervju Ciril Horjak, stripar: V stripih so tudi lepi, dih jemajoči prizori
Ciril Horjak: »Vsaka faza mora stati posebej: skica, temeljna risba, prvi svetlo-temni nivo, svetlostna podoba. In če mi v nekem trenutku urednik izpuli risbo iz rok, bo ostro oko opazilo, da še nekaj manjka, povprečen bralec pa morda niti ne.« Foto: Tomaž Skale

Več na: https://www.dnevnik.si/1043042469/kultura/splosno/intervju-ciril-horjak-stripar-v-stripih-so-tudi-lepi-dih-jemajoci-prizori