Stripolisfest

 

Stripolisfest: Pet dni, ko je v središču strip
.

Četrti Stripolisfest bo v prestolnici potekal do nedelje
5. oktober 2016 ob 17:04
Ljubljana – MMC RTV SLO/STA

Te dni Ljubljano zavzema stripovska umetnost. Prinaša jo četrti festival Stripolisfest, ki ga drevi v Pritličju odpirajo trije dogodki. Tudi sicer je letošnja prireditev programsko najobsežnejša doslej, rekordno pa je prav tako število predstavljajočih se gostov, med katerimi se predstavljajo Danijel Žeželj, Marcel Ruijters in Delphine Vaute.

Prvo otvoritveno dejanje bo na vrsti danes ob 20.00, ko bodo v lokalu Pritličje odprli razstavo del priznanega hrvaškega stripovskega avtorja Danijela Žežlja z naslovom Sumi. Zatem bodo razglasili nagrajence stripovskega natečaja, ob 21.00 pa bo sledila še dražba, na kateri bo mogoče kupiti striper domačih in tujih avtorjev.

Kot osrednji festivalski dogodek napovedujejo veliki sejem stripov, ki bo potekal v soboto v Kinu Šiška. Na njem se bodo predstavile vse slovenske založbe, ki izdajajo stripe, ob sejemskem dogajanju pa bodo pripravili tudi vrsto pogovorov z avtorji slovenskih svežih stripovskih izdaj in s tujimi gosti.

Zadnje poglavje Kociprovega Jazbeca
V četrtek bodo na Vodnikovi domačiji odprli razstavo priznanega slovenskega stripovskega avtorja Marka Kocipra z naslovom Jazbec in puščavska roža, ki bo pospremila zadnji del njegove stripovske trilogije z Jazbecem v naslovni vlogi. Dan pozneje bodo v Galeriji Alkatraz predstavili dela vidnega nizozemskega stripovskega avtorja Marcela Ruijtersa z naslovom Inferno, ki je bil za istoimenski roman v stripu nagrajen na Nizozemskem. Pripravili bodo tudi nekaj delavnic in pogovor s stripovskimi avtorji, med drugim tudi z Ruijtersom.

Delphine Vaute o svojih podobah
V prostorih Dobrevage pa bodo v petek odprli razstavo francoske crossover avtorice Delphine Vaute, ki so ji pri založbi VigeVageKnjige izdali slikanico za odrasle Yvonne, otrok dvorec. Obenem bodo pripravili še pogovor z avtorico, ki ga bo vodila urednica založbe Anja Golob. V kinu Šiška bodo v soboto pripravili tudi ustvarjalno delavnico pod mentorstvom Delphine Vaute.

Festival, ki je nastal v produkciji Zavoda Stripolis, Stripburger/Foruma Ljubljana in Kina Šiške ter v sodelovanju s številnimi koproducenti in partnerji, bo potekal do nedelje.

Osrednji festivalski program so pospremili s t. i. festivalskim ogrevanjem in ohlajanjem. V prvem je bil zanimiv pogovor ob izidu risoromana Katarza avtorja Renalda Luzierja – Luza, enega od sodelavcev na satiričnem tedniku Charlie Hebdo, ki je prvi po terorističnem napadu prišel na kraj zločina. Na pogovoru ob knjigi, ki je izšla pri VigeVageKnjige, so sodelovali Luka Omladič, Alenka Zupančič in Ervin Hladnik-Milharčič.

Hellboy v Slovenski kinoteki
Pred- in pofestivalski del programa sestavlja projekcija filma Hellboy v Slovenski kinoteki. Prvi del je bil konec septembra neke vrste uvod v osrednje oktobrsko dogajanje, drugi del Hellboy: Zlata armada bodo predvajali 14. oktobra. Film je z uvodnim predavanjem pospremil stripar Izar Lunaček. Vsi dogodki z izjemo projekcij v Slovenski kinoteki so brezplačni.

M. K.

 

Stripolisfest

V četrtek si bo na Vodnikovi domačiji mogoče ogledati razstavo Marka Kocipra Jazbec in puščavska roža, ki bo pospremila zadnji del njegove stripovske trilogije z Jazbecem v naslovni vlogi. Foto: Stripolisfest /Kino Šiška
.

Stripolisfest

V petek bodo v prostorih Dobrevage odprli razstavo francoske crossover avtorice Delphine Vaute. Foto: Stripolisfest /Kino Šiška
.

Stripolisfest

Letošnji festival je nastal v produkciji Zavoda Stripolis, Stripburger/Foruma Ljubljana in Kina Šiške ter v sodelovanju s številnimi koproducenti in partnerji. Ker nima zagotovljenih sredstev, morajo organizatorji posameznih dogodkov sami zagotoviti sredstva, so sporočili organizatorji. Foto: Stripolisfest /Kino Šiška
.

Vir: http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/stripolisfest-pet-dni-ko-je-v-srediscu-strip/404397

Izjava tedna


»Novi zakon o pogrebni dejavnosti je katastrofa, to pomeni, da mi trije lahko kupimo en star kombi in ga uporabljamo.«
Predsednik skupnosti slovenskih občin Leo Kremžar v Studiu city o poslovni priložnosti za Marcela Štefančiča, Bredo Kutin in zanj.

Mladina 39/2016

Marcel Ruijters v Knjižnici Kranj

Striparski večeri
.
Marcel Ruijters – Srednjeveški iluminator modernega tipa
.
Nizozemski stripovski avtor, ilustrator in urednik revije Zone 5300, med svoje vplive šteje tudi slovenski NSK. Izdal je več kot 30 strip albumov, prevedenih v številne svetovne jezike. Njegovo risbo odlikuje prečiščen srednjeveški ilustratorski slog, ki ni brez ščepca ironije in šilca groteske. Dolgoletni sodelavec revije Stripburger, ki mu je letos izdala strip album Inferno (v izvirniku izšel leta 2008), svojevrstne predelave Dantejeve Božanske komedije, ki se klasičnim koreninam navkljub nanaša na našo realnost tukaj in zdaj.
.
Veliki inkvizitor bo tudi tokrat Zoran ‘Torquemada’ Smiljanić.
Pogovor bo potekal v angleščini (po dogovoru možnost simultanega prevajanja v slovenščino).
.
Sreda, 5. oktober 2016 ob 19. uri v dvorani mestne knjižnice Kranj.
.
Peklensko vabljeni!

Herge

 

Pariz se poklanja Hergéju, očetu evropskega stripa

.
Razstava je na ogled do 14. januarja
2. oktober 2016 ob 13:14
Pariz – MMC RTV SLO

S Tintinovimi dogodivščinami so odraščale že številne generacije, prikupen junak pa kljub poplavi različnih otroških knjig še naprej osvaja srca mladih (in odraslih), in to ne le Belgijcev, od koder je njegov avtor.

Pred nekaj dnevi so v pariškem Grand Palaisu odprli pregledno razstavo v poklon Tintinovemu “očetu”, belgijskemu striparju Georgesu Prosperju Remiju, bolj znanemu kot Hergé, ki bo na ogled do 14. januarja.

Razstava predstavlja pregled na bogato ustvarjalno pot leta 1907 rojenega umetnika, na katerega so močno vplivali tudi kino, slikarstvo, fotografije in pustolovski romani. Kot so zapisali organizatorji razstave, razstava jasno kaže, kako univerzalni so Hergéjevi stripi, ki veljajo za najbolj priljubljene evropske stripe 20. stoletja.

Svojo umetniško pot je začel z objavo ilustracij v reviji Scouting leta 1926, njegova prva serija stripov pa se je imenovala Totorjeve dogodivščine.

Obtožbe o kolaboracionizmu
Zgodbe o nadobudnem novinarju reporterju Tintinu, ki sprva živi v prvem nadstropju na ulici Labrador v Bruslju številka 26, pozneje pa se preseli v gradu Moulinsart, je začel ustvarjati na pobudo urednika v belgijskem konservativnem dnevniku Le Vingtieme Siecle Norberta Walleza. Najprej jih je objavljal v prilogi za mlade, pozneje pa so postale izjemno priljubljeno čtivo za mlade po vsem svetu. Bil je eden prvih evropskih striparjev, ki je začel uporabljati ameriški način stripa z “oblački” za govor junakov. Ko so Nemci zasedli Belgijo leta 1939, je začel izdajati stripe v časopisu Le Soir, ki je bil pod nadzorom nacistov, zaradi česar so ga po osvoboditvi Belgije leta 1944 obtožili kolaboracionizma. Čeprav proti njemu niso vložili obtožnice, se je v naslednjih letih spopadal z očitki o sodelovanju z okupatorjem. Leta 1946 je skupaj z Raymondom Leblancom ustanovil revijo Tintin, kar je pomenilo začetek novega obdobja ustvarjanja.

V prvi dogodivščini je avtor Tintina poslal na obisk v Sovjetsko zvezo, pozneje pa je stripovski junak med drugim obiskal tudi Kongo, Tibet, bojeval se je z ameriško mafijo, podprl zatirana ljudstva v Južni Ameriki in Aziji, šel pa je celo na Luno. Hergéjevi stripi so bili deležni pozitivnih kritik zaradi svoje jasnosti, likovne dovršenosti in dobro razdelanih in raziskanih zgodb.

Tintinova pota so bila upodobljena tudi na velikem platnu: prvič leta 1961 v filmu Tintin in skrivnost zlatega runa režiserja Jean-Jacquesa Vierneja, v katerem je Tintina zaigral Jean-Pierre Talbot, ki je vlogo ponovil štiri leta pozneje. Oba filma sta na veliko razočaranje Hergéja doživela precejšen neuspeh, tako da leta 1967 tretjega filma niso posneli.

Tintinove dogodivščine pa so potem leta 2011 doživele tudi hollywoodsko upodobitev, za katero je s filmom Tintin in njegove pustolovščine: Samorogove skrivnosti poskrbel veteran Steven Spielberg, ki je avtorske pravice odkupil že leta 1983. Gre za prvi del trilogije o Tintinu. Vsaki dve leti Tintinu v čast poteka tudi poseben festival, na katerem se zberejo številni oboževalci. Prvič je potekal v Bruslju leta 2005, dve leti pozneje pa ga je gostila Lozana.

Belgijski umetnik je umrl 3. marca 1983. Leta 2009 so v Louvain-la-Neuvu odprli muzej Hergé.

K. T.


Hergé je vse življenje ustvarjal za otroke, ki pa jih sam zaradi posledic zdravljenja z obsevanjem ni mogel imeti. Foto: EPA

Vir: http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/pariz-se-poklanja-hergeju-ocetu-evropskega-stripa/404131