Razstava slovenskega stripa v Bruslju

Vabilo na razstavo slovenskih stripov

Veleposlaništvo Republike Slovenije v Bruslju
Rue du commerce 44
1000 Bruselj, Belgija

Veleposlaništvo Republike Slovenije v Bruslju in Združenje EPEKA Vas vljudno vabita na razstavo slovenskih stripov, ki bo v ponedeljek, 2. junija 2014 ob 18:00 v prostorih Veleposlaništva na naslovu Rue du Commerce 44, 1000 Bruselj.
Dogodek bo v angleškem jeziku.

Po razstavi bodo avtorji spregovorili o svojem delu in odgovorili na vaša vprašanja. Pogovor bo povezoval Štefan Simončič iz združenja EPEKA.
Umetniki, ki bodo sodelovali na razstavi s svojimi deli so: Kostja Gatnik, Miki Muster, Tomaž Lavrič, Zoran Smiljanić, Iztok Sitar, Bernard Kolle, Marko Kociper, Izak Lunaček, Jakob Klemenčič, Marjan Amallieti in Damijan Stepančič.

Razstavo smo priredili v sodelovanju z Veleposlaništvo RS v Bruslju in Strip.art.nico Buch.
Podpirajo nas: Urad za mladino RS, Mestna občina Maribor in posamezniki entuziasti.

Razstava jugoslovanskega stripa v Bruslju

1OO let na Balkanu

3. junij – 16. november 2014
Belgijski strip center, Rue des Sables 20, Bruselj, Belgija

Otvoritev: 3. junij 2014 ob 17. uri

Združenje EPEKA, so.p. v sodelovanju z Belgijskim strip centrom iz Bruslja v Belgiji, Strip forumom Zagreb in Strip.art.nico Ljubljana, prirejamo razstavo stripa 100 let na Balkanu.
Na razstavi v najbolj priznanem muzeju stripa v Evropi bodo prisotna dela naslednjih avtorjev:

Slovenija: Kostja Gatnik, Miki Muster, Tomaž Lavrič, Zoran Smiljanić, Iztok Sitar, Jelko Peternelj

Hrvaška: Andrija Maurović, Jules Radilović, Walter Neugebauer, Žarko Beker, Ivica Bednjanac, Zdenko Svirčić, Igor Kordej , Željko Lordanić, Stanko Bešlić, Dušan Gačić, Ante Zaninović, Edvin Biuković, Štef Bartolić, Frano Petruša, Robert Solanović, Goran Sudžuka, Danijel Žeželj, Esad Ribić, Bordo Dovniković, Boro Pavlović, Oto Reisinger, Tonči Zonjić, Nikola Listeš, Vladimir Delač, Miroslav Sekulić-Struja

Srbija: Sergej Solovjev, Đorđe Lobačev, Ivan Šenšin, Nikola Navojev, Božo Veselinović, Milorad Dobrić, Željko Pahek, Zdravko Sulić, Dražen Kovačević, Aleksa Gajić, Branislav Kerac, Zoran Janjetov, Zdravko Zupan, Brana Nikolić, Sibin Slavković, Miroljub Milutinović, Petar Radičević, , Nikola Mitrović-Kokan, Sebastijan Lehner, Žika Atanacković, Darko Perović, Radivoj Bogičević, Desimir Žižović-Buin, Pavel Koza, Milan Miletić, Askanio Popović, Nenad Vujanović, Leo Pilipović

Bosna in Hercegovina: Ahmet Muminović, Adi Granov

Makedonija: Ljubomir Filipovski, Dime Dimano

Več na: http://www.comicscenter.net/en/exhibiti … he-balkans   in
http://www.epeka.si/sl/novice/540-100-l … ajevu.html

Iztok Sitar o čudakih, ki ljubijo drugače

Stripografija enega osrednjih protagonistov slovenske devete umetnosti je prišla že do 15. albuma.
.
Vojko UrbančičDelo.si
pet, 23.05.2014, 15:00
.
Iztok Sitar o čudakih, ki ljubijo drugače
Čudaki ljubijo drugače, najnovejši stripovski album Iztoka Sitarja. Foto: Arhiv založbe UMco

Iztok Sitar, letnik 1962, risar stripov z dolgo kilometrino, ki jo prav tako dolgo prepleta tudi z angažmajem na področju ilustracije učbenikov in drugih izdaj, karikature ter raziskovanja stripovskih dosežkov v Sloveniji v preteklosti (gre za avtorja obsežnega pregleda Zgodovina slovenskega stripa 1927–2007), je izdal nov stripovski album.

Ta se bo po štirih letih premora pridružil njegovim dosedanjim 14 samostojnim izdajam, ki jih je že leta 1990 uvedel album Sperma in kri, v katerem se je, zvest naslovu, lotil tabuiziranih področij seksualnih fantazij ter raznih odklonov v družbi. Te je kot eno rdečih niti v svoji stripografji ohranil tudi v seriji drugih albumov z družbeno-kritičnimi akcenti, nazadnje, denimo, v Dnevniku Ane Tank, prav ta pa predstavlja svojevrstno predetapo tokratnih zgodb, zbranih pod naslovom Čudaki ljubijo drugače.

Album je izšel pri založbi UMco, njegova prva predstavitev pa se je včeraj zgodila v Striparnici Buch v ljubljanskih Murglah.

Sitar, ki mu ustvarjalni dnevi teko v Poljanah pri Škofji Loki, se je, kot je povedal, tudi tokrat odločil za vizualiziranje zgodb z anonimnimi, a realnimi protagonisti iz svojega lastnega okolja tik pred domačim pragom, kot obljublja že naslov albuma Čudaki ljubijo drugače, pa je v njem znova govora o soočanju z raznimi tabuji na področju erotike in spolnosti.

Album prinaša deset zgodb, med katerimi jih je bilo sedem že dostopnih bralcem Mladine, tri – Žur pri ŽanuJesenska sonata in Punca po imenu Pika – pa so natisnjene premierno. V teh zgodbah Sitar ohranja prepoznaven slog stiliziranih figur, oblečenih v izpostavljene konture in barve, a se je ekspresiji teh kontur – svojemu prepoznavnemu znaku – prvič tudi odpovedal in začel modelirati tudi le z barvami in zgolj nakazano risbo. Dobrodošel premik!

Sitar sicer tudi v najnovejšem albumu ostaja risar in scenarist. Le dve izmed zgodb sta nastali po motivih novel Vinka Möderndorferja, ena pa po kratki zgodbi Borisa Pintarja.

Vir: http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/iztok-sitar-o-cudakih-ki-ljubijo-drugace.html

The great temporary exhibitions

The great temporary exhibitions

03.06.14 > 16.11.14

100 years in the Balkans

The comic strip in resistance

© Desimir Zizovi


One hundred years ago, the world learned of the existence of a city in central Europe called Sarajevo, then in Bosnia. The heir to the Austro-Hungarian Empire had just been assassinated by a student belonging to a small group of nationalists. A month later, through the macabre game of criminal short-sightedness and political alliances, Europe was plunged into darkness.

While World War I is the subject of many tributes and commemorations this year, BSC has chosen to take this opportunity to pay homage to a comic strip still in resistance: the production of the countries that were formerly part of Yugoslavia.

Visitors may perhaps be surprised not to see these works shown in conjunction with comic strips from Bulgaria, Albania or Greece – countries that are just as Balkan as those which made up Yugoslavia. The exhibition designers felt that the alternative fate of the Albanians, Bulgarians and Greeks in the 20th century had spawned a production which differed from that produced between Ljubljana (Slovenia) and Skopje (Republic of Macedonia).

In order to do justice to such a vast subject, BSC has asked one of the finest specialists in this comic strip, Slovenian Štefan Simončič, to curate this exhibition. In this region of Europe which still bears the scars of civil war, it was particularly difficult to reconstruct the extraordinary panorama of comic strip creation in the six republics that made up Yugoslavia.

Visitors will soon realize that the turbulent history of this region of Europe has rebounded on this exhibition staged by the Belgian Comic Strip Centre. So many archives have been lost that it is now impossible to date some of the original works on display with any certainty. Most of all, close examination of the supports on which the artists worked reveals that creativity can overcome many difficulties, including a lack of paper!

Jean Auquier, BSC.

With the support of the Brussels-Capital region.

Tags : Museum / Strip / Exhibition

Vir: http://www.comicscenter.net/en/exhibitions/the-great-temporary-exhibitions/100-years-in-the-balkans

Vse je en strip! Knjižnica Prežihov Voranc, Ljubljana (24. 4–26. 5. 2014)

Damijan Stepančič

Zdravica za strip in ilustracijo

Iztok Sitar – 21. 05. 2014

Nekoč so velikega argentinskega pisatelja vprašali: »Ali ste vi Jorge Luis Borges?«, in on jim je odgovoril: »Včasih.« In če bi na Krasu med vsakodnevnim sprehodom srečali Damijana Stepančiča, bi vam na zastavljeno vprašanje, ali je to on, verjetno odgovoril isto. Ter dodal: »Včasih sem ilustrator, včasih pa stripar.«

Večina ilustratorjev, ki so se v svoji karieri ukvarjali tudi s stripom, se v njem zaradi nepoznavanja specifičnega stripovskega jezika niso najbolje znašli, v najboljšem primeru so njihovi stripi izgledali kot skupek bolj ali manj povezanih ilustracij. Povsem drugače je s striparji, ki so zapluli tudi v ilustratorske vode. Kostja Gatnik, denimo, je s svojimi undergroundovskimi in psihedeličnimi deli v sedemdesetih letih z Magno Purgo sprožil pravo revolucijo v pojmovanju stripa kot enakovrednega dela umetniške (sub)kulture, v osemdesetih pa je v ilustracijo vnesel nekatere stripovske elemente in hkrati izrinil pretirano sladkobnost in osladnost, ki sta se začeli pojavljati v otroških slikanicah predvsem pri nekaterih ženskih avtoricah. Njegova dela, kot so Jure kvak kvak, Gal v galeriji, Jedca mesca,Zdravilno jabolko, Vžigalnik ali Pekarna Mišmaš sodijo med vrhunce knjižne ilustracije pri nas. Seveda ne moremo mimo pionirja Hinka Smrekarja, mojstrskega risarja, ki je suvereno obvladoval tako strip kot karikaturo in ilustracijo in po katerem se imenuje tudi najprestižnejša slovenska nagrada za ilustracijo. Mimogrede, mogoče bi veljalo razmisliti, da bi se Smrekarjeve nagrade podeljevale tudi na področju stripa in karikature, če že nosijo njegovo ime.

»Za strip Stepančič ni prejel tako eminentnih nagrad kot za ilustracije, to pa zato, ker slovenski stripovski ceh pač nima svojih nagrad.«

Med prejemnike Smrekarjevih nagrad (plaket in priznanj) se je poleg ostalih (Kostje Gatnika, denimo) vpisal tudi Damijan Stepančič, kar nikakor ni naključje. Kakor Smrekar namreč tudi Stepančič z neznosno lahkoto, kot bi rekel Kundera, riše tako ilustracije kot stripe. Po zaključku likovne akademije se je po nagovarjanju kolega Gorazda Vahna namesto v slikarstvu, kjer je najprej hotel poiskati svoj prostor pod svobodnim umetniškim soncem, preizkusil v ilustraciji. In verjetno spet ni naključje, da je imela njegova diplomska naloga na akademiji naslov Umetniki in alkimisti, kajti že v prvih ilustracijah mu je uspelo ustvariti svojevrsten magični stik z bralcem oziroma gledalcem, in ta kemija z leti ni stagnirala, ampak se je samo še stopnjevala. Verjetno je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da je risal v različnih tehnikah, ki jih je med sabo tudi kombiniral, od tuša, akvarela in akrila do monotipije, kolaža, trganke ali praskanke, kar je bilo v danem primeru pač najučinkovitejše. Med vsemi sijajnimi Stepančičevimi deli, od Klovna iz Strahovskega dola (1999) do Jurija Murija v Afriki (2013), pa bi izpostavil predvsem lanskoletno PrešernovoZdravljico, s katero je ustvaril kompleksno umetnino za bralce vseh starosti. Z inovativnim likovnim pristopom v kombinaciji risbe in kolaža je skozi slovensko nacionalno himno predstavil stoletja naše zgodovine, od vaške situle preko pomembnih mož in žena, kot so Valvasor, Alma Karlin, general Maister, Plečnik, Noordung, Kosovel, Rusjan, Ida Kravanja, do sodobnikov, kot je Kristina Brenkova, kar spet ni naključje, kajti nagrado z njenim imenom za najbolj izvirno slikanico je lani prejel ravno za Zdravljico.

Pri stripu Stepančič ni bil deležen tako eminentnih nagrad kot pri ilustraciji (kjer je bil nominiran celo za prestižno mednarodno Andersenovo nagrado), pravzaprav ni dobil nobene, pa ne zato, ker bi bili njegovi stripi slabši, sploh ne, ampak iz preprostega razloga, ker slovenski stripovski ceh pač nima svojih nagrad. Zaslužil bi si jo sicer že s svojimi zgodnjimi stripovskimi deli, kot je, denimo, lirična najstniška balada Liza in stvar dogovora po scenariju Petra Svetine, ki jo je ob koncu prejšnjega tisočletja objavil v osnovnošolskem Pilu. O tem stripu albumskega obsega lahko govorimo v samih superlativih: sijajna najstniška zgodba o povsem vsakdanjih stvareh (če je prva ljubezen vsakdanja stvar), s slengovskimi dialogi, dobro dramaturgijo in še boljšo atmosfero ter z odlično akvarelno risbo v pastelnih barvah sodi v sam vrh mladinskega stripa in prava škoda je, da še ni bila objavljena v albumu. Je pa zato dobro desetletje pozneje v knjižni obliki izšla obsežna stripovska adaptacija kratkih zgodb Evalda Flisarja Dama z železnim ugrizom, v kateri Stepančič vsako od šestih zgodb nariše v drugačnem slogu, od otroško igrivega skicoznega Ukija do ekspresivno kontrastnega in temačnega Razočaranja, kot pač zahteva potek zgodbe. V nasprotju z živobarvno Lizo je Dama črno-bela, kar pa je bil še toliko večji izziv za risarja, saj je moral brez pomoči barve narisati stilsko različne stripe, kar mu je tudi zelo dobro uspelo. Posebno poglavje je sijajna naslovna ilustracija, ki se razkošno razprostira čez prednjo in zadnjo platnico in zaradi odlične kompozicije ter nabora barv sodi med najboljše stripovske naslovnice pri nas.

Trbovlje, Bohinj in Ptuj

V nasprotju z dozdajšnjimi stripi, ki jih je delal bodisi po literarnih predlogah bodisi po scenarijih različnih scenaristov (med katerimi izstopa prijatelj in pisatelj Peter Svetina), je v novi Povesti o treh mestih (če parafraziram naslov razvpitega Dickensovega romana) Stepančič združil moči s svojo ženo Lucijo, sicer restavratorko in pisateljico, in po njenem scenariju leta 2012 narisal prvi del sage pod imenom Trbovlje, trenutno v Mladini izhaja drugi del z naslovom Bohinj, v pripravi pa je še Ptuj. Trbovlje so duhovita fantazijska zgodba o dveh sestričnah, od katerih je ena lepa in seksi, druga pa precej manj, in o njunih medsebojnih odnosih in ljubezenskih dogodivščinah v rudarskem mestu, kamor prideta po nujnih opravkih. Ker, kateri normalen človek pa bo hodil samo zaradi lepšega v Trbovlje, ki nam jih Stepančič v njihovi brezizhodnosti predstavi s pomočjo sivih in umazanih barv, kot tudi pritiče staremu rudarskemu mestu – dasiravno se pozneje izkaže, da niti glavni junakinji niti ostali protagonisti niso povsem normalni. Čisto drugačen pa je Bohinj, ki kar sije od živopisnih barv, pa tudi spolnost, ki je v Trbovljah samo nakazana, tukaj dobesedno zažari v zlato rumeni barvi kot asociacija na sonce, ki prevladuje skozi ves strip. Stepančič se v stripu poslužuje kombinirane tehnike kolaža, po risarski plati pa lahko opazimo rahlo podobnost z liki, kot jih v svojih stripih upodablja argentinski stripar José Muñoz, kar vsekakor ni naključje, kajti Stepančič je njegov veliki fan in vzor enega največjih sodobnih stripovskih umetnikov je samo dodaten plus v že tako razgibanem in razkošnem avtorjevem ustvarjanju.

V svoji karieri je risal še otroške stripe za Pil, Moj planet in Kekca, pa adaptacije književnih del za Stripburger in svojevrstne intrigantne biografije znanih literatov za Literaturo, ki jih riše še zdaj. Edini kiks v Stepančičevem sicer izjemno kvalitetnem opusu, kjer mu pri povsem povprečnih stripovskih ilustracijah ni pomagala niti diplomska alkimija, da odsotnosti kemije z bralcem sploh ne omenjam, pa je Flisarjev Čarovnikov vajenec, s katerim je hotel povezati strip in literaturo, vendar je bil rezultat precej ponesrečen, ampak to se lahko zgodi tudi najboljšim.

Na koncu pa še vabilo k ogledu: Mestna knjižnica Ljubljana in Strip.art.nica Buch dvakrat letno organizirata razstavo z naslovom Strip ob bok knjižnim klasikom, in na Stepančičevi razstavi Vse je en strip! v knjižnici Prežihovega Voranca v Ljubljani boste sicer zaman iskali čarovnije in čarovniške vajence, boste pa lahko s toliko večjim užitkom gledali in se napajali nad lepotami Bohinja in drugimi podobami, ki jih je narisal v zadnjih letih.

Pogledi, let. 5, št. 9, 14. maj 2014