60 let Nedeljskega dnevnika

Zlatirepec 2023

Zlatirepci 2023: znani nominiranci za izstopajoče slovenske dosežke v stripovski umetnosti

Komisija je zaznala, da po kakovosti najbolj izstopajo prevodi tujih stripov za odrasle, kjer sta nominirana dva stripovska prevoda založbe VigeVageKnjige, prevladujejo pa prevodi stripov za otroke. Podelitev zlatirepcev prvič organizira Društvo Packa.

A. P.

Zlatirepce, nagrade za najboljše domače in tuje v slovenščino prevedene stripe, je zavod Stripolis v okviru festivala Tinta lani podelil zadnjič. Ob razglasitvi nagrajencev so organizatorji napovedali, da bo od prihodnjega leta nagrado podeljevalo Društvo slovenskega stripa Packa. Na fotografiji slika Brechta Evansa, kritiško zelo dobro sprejet predstavnik avtorskega stripa v Evropi. Foto: Festival Tinta

Namen nagrade zlatirepec je izpostaviti in nagraditi najboljše stripe, izdane v slovenski produkciji, ki so izšli v preteklem letu, so sporočili iz Društva Packa, društva slovenskega stripa in sorodnih sekvenčnih umetnosti, ki letos prvič organizira podelitev stripovske nagrade. Prevzema jih od Zavoda Stripolis, ki je nagrado podeljeval pretekla štiri leta.

Po številu prevladujejo prevodi stripov za otroke
“Letošnja stripovska bera med 1. 7. 2022 in 30. 6. 2023 je bila nekoliko manj številčna kot lani. Zabeležili smo 79 novih izdaj stripov in izdelkov sorodne sekvenčne umetnosti v slovenščini. Kot vedno so po številu prevladovali prevodi stripov za otroke, najmanj pa je bilo stripov za mlade odrasle in za najmlajše. Komisija je zaznala, da po kvaliteti najbolj izstopajo prevodi tujih stripov za odrasle,” so sporočili iz društva.

Nagrade zlatirepec bodo podelili 7. oktobra na zaključku sobotnega dne Festivala stripa Tinta v Kinu Šiška. Podelitev bo poseben dogodek, pospremljen s stripovskim dvobojem med striparjema Matejem de Ceccom in Primožem Krašno, ki ga bo povezoval moderator in komik Matjaž Peklaj. Podelitvi bo sledil koncert kantavtorja Mikija Solusa, ob katerem bo risal Izar Lunaček.

Nagrade podeljujejo v štirih kategorijah
Zlatirepce si bodo prislužili nagrajenci v kategorijah najboljšega domačega stripa in najboljšega prevoda stripa. V obeh kategorijah bodo podelili nagrado za najboljši strip za otroke in mlade ter na najboljši strip za odrasle.

Letošnjo komisijo so sestavljali avtor stripov, ilustrator in likovni pedagog Matej Kocjan – Koco, sodelavec uredništva specializirane oddaje za stripe Stripofilija na Radiu Študent Nik Rus in kulturna delavka na področju knjig in založništva Nataša Sedminek.

Nominiranci za najboljši domači strip za otroke in mlade:
Urmal, mamutov prijatelj – Jože Urbanija, Miha Ha (Občina Kamnik in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, 2023)
Rdeča raketa in zeleni planet – Ivan Mitrevski (samozaložba, 2022)
Mala kraljica velikih sten: Mira Marko Debelak-Deržaj – Natalija Štular, Damijan Stepančič (Gornjesavski muzej Jesenice, enota Slovenski planinski muzej, 2022)

Najboljši domači strip za odrasle
Kajuh, pesnik partizan – Zoran Smiljanić, Marijan Pušavec (Knjižnica Velenje, Buča, 2022)
Nekropola: roman v stripu – Jurij Devetak, Boris Pahor (Mladinska knjiga, 2022)
Avtocesta: avtobiografska stripanica – Žiga Valetič (Grafični atelje Zenit, 2022)

Najboljši prevod stripa za otroke in mlade
Sestrici – Raina Telgemeier (Grlica, 2022, prevedel: Matej Frece)
Toni ali kako do novih nogometnih čevljev? – Philip Waechter (Mladinska knjiga, 2022, prevedla: Neža Božič)
Graščina: Vrtec na obisku – Alexis Nesme, Joann Sfar, Lewis Trondheim (Graffit, 2022, prevedel: Izar Lunaček)

Najboljši prevod stripa za odrasle
Piščanec s slivami – Marjane Satrapi (Buča, 2022, prevedla: Jedrt Maležič)
Človek za nobeno rabo – Yoshiharu Tsuge (VigeVageKnjige, 2022, prevedel: Iztok Ilc)
Ogljik in Silicij – Mathieu Bablet (VigeVageKnjige, 2022, prevedla: Saša Jerele)

Vir: https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/zlatirepci-2023-znani-nominiranci-za-izstopajoce-slovenske-dosezke-v-stripovski-umetnosti/682416

KOMENTAR:

Zanimiv izbor, za od 12. nominiranih naslovov v Strip.art.nici Buch nismo še slišali (jih videli) za 6 naslovov, 7 pa jih nimamo v naši ponudbi!?

Komisija je izmed naslovov izdanih stripov v letu 2022 (od oktobra dalje) in 2023 zaznala, da po kakovosti najbolj izstopajo izbrani stripi!?
Spisek vseh ostalih po seznamu iz spletne strani forum.striparna.com:
Stripovska bera v letu 2023
Marc Boutavant, Emmanuel Guibert: Ariol : Podganice plešejo (Ariol #10 Les petits rats de l’opéra) (VigeVageKnjige)
Ayroles Alain, Bruno Maïorana : Garulfo prva knjiga (Graffit)
Hiromu Arakawa : Jekleni alkimist 1 (Graffit)
Hiromu Arakawa : Jekleni alkimist 2 (Graffit)
Max Bunker (Luciano Secchi) : Alan Ford 3 (Graffit)
Daniel Chmielewski : Antigona (Slovenski gledališki inštitut)
Matthieu Choquet, Yves Coulon, Jérôme Erbin, Jean Bastide, Philippe Fenec: Ni prostora za Rimljane! (Obelixov Idealix #1) (Graffit)
Jošiharu Cuge: Človek za nobeno rabo (VigeVageKnjige)
Jade González, Kóte Carvajal : Dominik Savio – zgled svetosti (Salve)
Saskia Gwinn : Znanstveniki rešujejo svet : kdo pa se potem ukvarja s potovanjem skozi čas? (Grafenauer)
Steve Haines: Tesnoba je čudna reč (Mladinska knjiga)
Miha Hančič, Jože Urbanija : Urmal, mamutov prijatelj (Knjižnica Franceta Balantiča)
Miha Hančič, Maša Ogrizek : Luka iz bloka 2 (Miš)
Miha Hančič, Ram Cunta : Tik je šel v gozd po drva
Aino Havukainen, Sami Toivonen : Tine in Bine na poletnem taboru (KUD Sodobnost International)
Vladimir Herceg, Ciril Gale : Erazem Predjamski – razširjena izdaja (KD Klub devete umetnosti)
Rob Harrell : Batpig v romanu – Vsak pujs je svoje sreče kovač (Lipa)
Sanna Hukkanen, Inkeri Aula : V zavetju dreves (Aristej)
Hermann Huppen: Jeremiah Integral 7 [XIX-XXI] (Risar)
Aleksander Jankovič Potočnik, Igor Ribič : Janez Žbogar. Del 1 (Buch)
Juan E. Juvančič : Mali vitez
Dora Kaštrun : Žabci 2. del (VigeVageKnjige)
Laurent Kling, Andy Prentice : 24 ur na Antarktiki (Grafenauer) (24 hours in Antarctica)
Božena Končić Badurina, Duga Mavrinac : Tu in tam (Moderna galerija) (Here and There)
David Krančan, Žiga Gombač : Pot knjige. Od avtorja do bralca
Primož Krašna : Domov – naslednja postaja Maribor (Forum)
Marko Kravos, Jurij Devetak : Deva iz Devina in trije junaki – igrokaz po starih zgodbah
Dušica Kunaver, Igor Ribič : S stripom do znanja : kot so to znali stari Grki že pred 2000 leti (Turistično in kulturno društvo Naše gore list)
Manu Larcenet : Blast – Upajmo, da se budisti motijo (4. knjiga) (VigeVageKnjige)
Željko Lordanić, Ciril Gale, Alexandre Dumas : Kraljičina ogrlica (KD Klub devete umetnosti)
Željko Lordanić, Ciril Gale, Jack London : Klic divjine (KD Klub devete umetnosti)
Željko Lordanić, Ciril Gale, Jack London : Morski volk (KD Klub devete umetnosti)
Željko Lordanić, Ciril Gale, James Oliver Curwood : Ljubezen ob jezeru (KD Klub devete umetnosti)
Ferdinand Lutz : Q-R-T. [Knj. 2], Oki sam doma (VigeVageKnjige)
Domingo Mandrafina, Carlos Trillo : Spaghetti brothers. Integral 4 : [106-143] (Risar)
Enrico Marini, Stephen Desberg : Škorpijon Integral 3 [VII-X] (Risar)
Ivan Mitrevski : Nevidna življenja (samozaložba)
Ivan Mitrevski : Tristo kosmatih! zverinske šale in živalski vici (Buča)
Guillermo Mordillo: Nogomet (Graffit) (Mordillo #2)
Morris (Maurice De Bevere), René Goscinny: Lucky Luke – Črno hribovje (#13) (Graffit) (Lucky Luke #36: Les Collines noires)
José-Luis Munuera, Jean David Morva : Merlin #5 – Toast in Izolda (Graffit)
Mary Pope Osborne, Jenny Laird, Kelly Matthews, Nichole Matthews : Čarobna hišica na drevesu (1.) – Dinozavri pred mrakom (Grlica)
Mary Pope Osborne, Jenny Laird, Kelly Matthews, Nichole Matthews : Čarobna hišica na drevesu (2.) – Vitez ob zori (Grlica)
Laura Pérez : Prikrito (VigeVageKnjige)
Simon Philip : Bodi bolj Bernard (Grafenauer)
Ažbe Polšak : Zmaj v brezvetrju (Forum)
Hugo Pratt : Corto Maltese. Beneška pravljica (Goga)
Julio Radilović, Zvonimir Furtinger : Sherlock Holmes : ne, ne: Herlock Sholmes – mojster maske (+ Mladen Novakovič, Ciril Gale) (Klub devete umetnosti)
Martin Ramoveš, Janez Ramoveš : Amerika (Forum)
Zoran Smiljanić, Marijan Pušavec : Kajuh, pesnik partizan (Knjižnica Velenje)
Andreja Škrabec, Igor Ribič : Direktor (Buch)
Stacey Thomas, Lan Cook : 24 ur v džungli (Grafenauer) (24 hours in the jungle)
Philippe Tome & Janry (Jean-Richard Geurts) : Mali Spirou #5 – Kaj pa hvala? (Graffit)
Albert Uderzo, René Goscinny: Asterix na olimpijadi (Graffit)
Jaka Vukotič, Žiga Gombač : Cukrarna : zgodba slovenske pesniške duše (Škrateljc)
Philip Waechter : Toni si želi na morje (Mladinska knjiga) (Toni #2)
Moritz Wienert : Samo mi smo (VigeVageKnjige)

Haloo, komisija!!!???
Koliko od teh stripov ste prebrali?
Sploh veste, da so izšli?

Miki Muster

Uroš Sajko je član uredništva in redni sodelavec mesečnika ART9 – Revije za teorijo in prakso stripa.

Je velik občudovalec našega legendarnega Mikija Mustra in odlikuje ga vrhunsko poznavanje dela tega mojstra devete umetnosti.

Že dolga leta zbira vse, kar je ustvaril veliki umetnik. Pred kratkim se je začel poigravati z idejo, da bi Banka Slovenije ob stoletnici Mustrovega rojstva lahko izdala posebne spominske kovance z Zvitorepcem, Trdonjo in Lakotnikom.

Od kod ideja, da bi Slovenci dobili kovance z junaki stripov Mikija Mustra?

Misel, da bi imeli kovanec z junaki stripov Mikija Mustra, se mi je porodila že pred leti, ko mu je Pošta Slovenije posvetila serijo znamk. Takrat sem morda naivno pričakoval, da bomo v kratkem dobili tudi kovance z njegovimi junaki. Žal se to vse do zdaj ni zgodilo.

V tem času sem tudi sam začel zbirati kovance in malo bolj resno spremljati numizmatične strani Banke Slovenije. Tako sem na njeni spletni strani zasledil poziv, da zbirajo predloge za dogodke, ki bi jih lahko počastili z izdajo priložnostnih kovancev. Takrat sem se odločil in napisal predlog z obrazložitvijo ter ga po­slal na Banko Slovenije.

Miki Muster, avtor več kot 40 stripovskih epizod lisjaka Zvitorepca, volka Lakotnika in želvaka Trdonje, najprepoznavnejših likov slovenskega stripa, se je poslovil leta 2018, pri 93 letih. Foto: Igor Zaplatil/Delo

Menda to po svetu ni nekaj novega, vendar obenem redkost?

Čeprav so bili stripi uspešen medij že od tridesetih let prejšnjega stoletja, so se stripovski junaki na kovancih začeli pojavljati šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, pogosteje pa v zadnjih dvajsetih letih. Seveda večino teh kovancev predstavljajo žetoni in medalje, ne dejanske plačilne valute.

Amerika, kot domovina sodobnega stripa, je bila v tem pogledu bolj mačehov­ska. Niti en stripovski lik ni bil ovekovečen na ameriškem dolarju. ZDA so glede tega konservativna država in dolar se zdi preresen, da bi na njem upodobili stripovskega junaka. Druge države gledajo na to bolj sproščeno.

Med prvimi kovanci s stripovskimi junaki so spominski kovanci s Coo­kovih otokov in prikazujejo Mikija Miško (1996) in lenega mačka Garfielda (1999). Leta 1996 so družino Kremenčko­vih predstavili na gibraltarskih spominskih kovancih. Leta 2013 je Kanada izdala nekaj spominskih kovancev ob 75. obletnici Supermana. Kanada je na svojih kovancih počastila še lika iz serije Loonly Tunes, to sta Zajček Dolgoušček in Racman Tepko.

To je bilo izhodišče za risane junake na kovancih. V Evropi so stripovski junaki prava redkost. Nemci so leta 2007 izdali spominski kovanec ob 175. oblet­nici rojstva Wilhelma Buscha, avtorja ilustrirane zgodbe Max in Moritz, ki velja za nekakšen nemški prastrip. Glavna junaka na kovancu nista upodobljena sama, temveč skupaj z avtorjem.

V nasprotju z Nemčijo je Francija precej bolj pogumna. V Franciji ima strip dolgoletno tradicijo in je del nacionalne identitete, kar si pri nas težko predstavljamo. Prav zato so bili verjetno Francozi tisti, ki so si leta 2019 drznili in spominski kovanec v celoti posvetili stripovskemu junaku Asterixu.

Leta 2013 je Kanada izdala nekaj spominskih kovancev ob 75. obletnici Supermana.

Gre samo za en kovanec ali je bilo širše zastavljeno?

Kar zadeva spominski kovanec z Asterixom, gre za samo za en dvoevrski spominski kovanec, ki pa so ga zapakirali v tri različne uradne numizmatične kartice. Prva je z motivom Idefixa, druga z motivom Obelixa in tretja z motivom Asterixa. Vsaka različica je bila izdana v nakladi 100 tisoč izvodov.

Čas bo pokazal, ali gre za enkraten dogodek ali pa bodo Francozi izdali spominski kovanec ob vsaki okrogli obletnici, tako kot to že nekaj časa počnejo pri znamkah.

Asterix na evrskem kovancu.

Gotovo ste se o svoji zamisli pogovarjali tudi z drugimi.

Preden sem predlog z obrazložitvijo poslal na Banko Slovenije, sem se o njem po­svetoval z nekaj ljubitelji in zbiralci stripov Mikija Mus­tra. Vsi so ga takoj podprli. Na koncu sem stopil v stik še z Miklavžem Mustrom, sinom Mikija Mustra, in mu predstavil svojo željo in namero.

Predvsem me je zanimalo, ali ima mogoče kakšen zadržek ali kakšne zahteve glede pred­loga. Tudi on je bil navdušen in naklonjen ideji.

Precej pazljivo je prebral predlog in podal manjša popravka. Oba sva se strinjala, da bi država Slovenija z izdajo spominskega kovanca izkazala velik poklon njegovemu očetu.

Verjamete, da bi bila uresničitev te vaše ideje med Slovenci dobro sprejeta?

Kdo od Slovencev ne pozna Mikija Mustra in njegovih treh junakov? Zagotovo se najde v vsaki slovenski družini vsaj en član, ki je v mladosti bral Mustrove stripe. Vsi ti posamezniki se jih nostalgično spominjajo in si želijo, da bi se vrnili v tiste čase.

Verjamem, da bi jih kovanec z motivom priljubljenih stripovskih junakov v denarnici vedno znova spomnil in v mislih vrnil v tiste brezskrbne čase. Mislim, da je vse, pod čimer je podpisan Miki Muster, med Slovenci izjemno dobro sprejeto, iskano in cenjeno. Ne vem, zakaj bi bilo tokrat drugače.

Miki Muster je ustvarjal na različnih področjih, in to zelo uspešno. Torej bi bili njegovi junaki na kovancih tudi dobra komercialna poteza?

Menim, da moramo o Mikiju Mustru in njegovih stripih čim več govoriti. V poplavi precej nekakovostnih stripov iz tujine je pomembno, da ga poznamo in se ga spominjamo. S tem ohranjamo njegove junake in njihove dogodivščine ter jih tako prenašamo na mlajše generacije.

Takoj, ko bomo nehali govoriti in pisati o Mustru, bo skupaj s svojimi junaki začel toniti v pozabo. Mlajše generacije ga kmalu več ne bodo poznale in zelo hitro se bo izgubil v zgodovini. Prav izdaja spominskih kovancev bo po mojem pomemben dogodek, zaradi katerega se bo spet veliko govorilo o Mikiju Mustru in njegovih junakih.

Zelo radi poudarjamo prepoznavnost Slovenije v svetu. Bi torej Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik lahko pripomogli k temu?

Zagotovo bi Mustrovi junaki na kovancu vsaj malo pripomogli k prepoznavnosti Slovenije v svetu. Če ne drugače, bomo mogoče postali druga država v Evropi, ki bo na spominskem kovancu upodobila stripovske junake. Ni nepomembno dejstvo, da stripi Mikija Mustra niso bili nikoli v celoti prevedeni v katerega od svetovnih jezikov.

To pomeni, da zunaj Slovenije niso poznani, in tudi spominski kovanec tega dejstva ne bo spremenil. Slovenija je trenutno precej bolj prepoznavna po športnikih, naravnih lepotah in vinu, ne pa po stripih in stripovskih junakih.

Kako se je Banka Slovenije odzvala na vaš predlog?

Z Banke Slovenije so mi v kratkem sporočilu odgovorili, da so predlog sprejeli in ga uvrstili na seznam dogodkov za leto 2025. Zavedam se, da Banka Slovenije za zdaj le zbira predloge. Potem jih pošlje vladi, ki določi, kateri dogodki bodo upodobljeni na spominskih kovancih in kateri ne.

S spominskimi kovanci navad­no počastijo le štiri dogodke na leto. Če bodo mojemu predlogu naklonjeni, bomo končno dočakali priložnostni kovanec. O samem motivu pa si ne upam razmišljati. Tega bodo izbrali na javnem natečaju Banke Slovenije.

Vir: https://ona.slovenskenovice.si/intervju/zvitorepec-na-slovenskem-kovancu

Mladina – Izjava dneva

Mestna knjižnica Kranj

26. september 2023
tor., 19:00 – 20:00

‘Kajuh, pesnik partizan’ je sodelovanje avtorskega dvojca Zorana Smiljanića (risba) in Marijana Pušavca (scenarij). Tokrat sta združila moči pri pripovedovanju zgodbe o pesniku in partizanu Karlu Destovniku – Kajuhu. Scenarij je nastal po knjigi Vlada Vrbiča ‘Prestreljene sanje’. Strip je pospremil stoletnico pesnikovega rojstva, izšel pa je v letu, ki ga je slovenska vlada na pobudo Ministrstva za kulturo razglasila za Kajuhovo leto.
Avtorja sta o pesniku razmišljala na način: »Za življenja je vrhunec popularnosti doživljal pol leta pred smrtjo, ko je na partizanskih mitingih ekstatično deklamiral svoje verze in v srcih poslušalcev sprožal močne čustvene odzive. Bil je prva ‘rokenrol’ zvezda, slovenski Jim Morrison, Bob Dylan in John Lennon svojega časa, krik protesta in upora proti nasilju in krivicam.«
Pogovor bo povezoval tv voditelj in novinar Toni Cahunek.