Predstavitev Bibliografije vinjet in napovednikov Mikija Mustra v NUK-u

Kot je na današnji predstavitvi povedal Rok Glavan, tudi pobudnik razstave o Mustrovem delu v NUK, je za 11. knjigo zbirke Miki Muster, ki je leta 2014 izšla pri založbi Buh, pripravil bibliografijo Mikija Mustra, v kateri so bile zajete tudi slikovne napovedi podlistkov z Mustrovimi ilustracijami, ki so izhajale v dnevnem časopisju.

Muster je namreč, kot je Glavan zapisal v publikaciji, za vsak strip v podlistku, ki je izhajal v časopisju, ustvaril edinstveno vizualno predzgodbo. Pred vsako epizodo je narisal serijo glavnih junakov in jih opremil z opisi, ki so bili kot majhni napovedniki prihajajočih stripovskih dogodivščin. Ti napovedniki niso bili le funkcionalni – vsak je bil premišljena samostojna umetnina, ki je bralca vabila v svet Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika ter junakov drugih zgodb in avtorjev. Poleg tega je ustvaril naslovne vinjete za te stripe in slikanice, kjer je bila vsaka vinjeta čudovita miniaturna umetnina, v kateri so se združevali humor, dinamika in karakterizacija likov.

Bibliografija vinjet in napovednikov Mikija Mustra po Glavanovih besedah prispeva k poznavanju in tudi spoštovanju Mustra kot ilustratorja in kot avtorja stripov, ki ga berejo različne generacije. “Brali so ga moji starši, bereva ga jaz in moj sin, brali ga bodo vnuki.” A če je strip ostal v spominu, so napovedniki izginili. V času, ko so nastajali, pa so bralce “napeljali, da so komaj čakali na strip, da je izšel. Muster je namreč skoznje z velikim entuziazmom predstavljal svoje like v najboljši luči, v taki luči, da so klicali po branju”, je dodal Glavan.

Vir, več slik in TV prispevek 24UR: https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/izsla-bibliografija-vinjet-in-napovednikov-mikija-mustra.html?fbclid=IwY2xjawPXTsVleHRuA2FlbQIxMABicmlkETBxTUtJR005ak1WRWI3a0tsc3J0YwZhcHBfaWQQMjIyMDM5MTc4ODIwMDg5MgABHkKW-1XOxE9CuDtIHIhVlpWSihRe073BKEh1i_PI90CsHDpspjqlD3p10Vc8_aem_QKlEk6Wk1L9OTXNgfL2zHQ

Nathan Never v Maksu

Foto: Foto: Mitja Marussig

Za tiste, ki stripa ne poznajo: Nathan Never je nekdanji policist, ki v pol-distopični bližnji prihodnosti, kjer si boj proti kriminalu delita policija in korporativne detektivske agencije, kot specialni agent agencije Alfa raziskuje razno razne zarote. Serijo od leta 1991 izdaja Sergio Bonelli Editore, pri nas pa jo zelo dobro poznajo predvsem Primorci, ki so jo lahko brali v italijanščini. Do danes, ko lahko napetim zgodbam v štirih epizodah sledijo tudi v slovenščini. Zasluga za to gre Založbi ZRC, ki jih je izdala v dveh knjigah Skrivnost zlatega vodnjaka in Vetrovno mesto.

Predstavitev slovenskega prevoda stripa o Nathanu Neverju. Foto: Mitja Marussig

Nathan Never se tik ob slovensko-italijansko mejo stopil že konec leta 2020, ko sta izšli epizodi, ki se dogajata v Trstu. Pet let kasneje je Evropska prestolnica kulture, ki je leta 2025 Novo Gorico in Gorico postavila v center pozornosti, bila preveč mikavna priložnost, da je ne bi zgrabili. Najprej seveda v Italiji, kjer je sta epizodi, ki se dogajata v Goricah in Ogleju, lani poleti izšli v italijanščini. “Ko smo za to izvedeli, se je ponudila zanimiva priložnost, čeprav netipična za naš program,” je vodja Založbe ZRC Aleš Pogačnik pojasnil, kdaj in zakaj so se odločili za izdajo slovenskega prevoda. Ne le epizode, ki se dogaja v Goricah, pač pa tudi tistih iz Trsta. “Gre za intrigantno zgodbo in fascinantno risbo, zato mislim, da bo knjiga zelo dobro sprejeta v Sloveniji,” meni. Za to je zaslužen tudi znan slovenski stripotržec, založnik, poznavalec stripa in lastnik Strip.art.nice Buch Aleksander Buh, ki je napisal uvod. “To se mi zdi zelo dober projekt, tudi zaradi širine kulture in čezmejnih povezav obeh Goric. Velika čast je, da se zgodba tako velike založniške hiše, dogaja v Novi Gorici in Gorici,” je prepričan.

Predstavitev slovenskega prevoda stripa o Nathanu Neverju. Foto: Mitja Marussig

Prava mera enega in drugega

In kako sta si scenarist Bepi Vigna in ilustrator Romeo Tofanetti zamislila Gorici prihodnosti? V stripu so prepoznavni goriški grad, Trgovski dom, stavba pošte v Gorici, pa Eda center, spomenik Ikarus, novogoriška konkatedrala … Le da sta mesti takšni, kot sta si ju zamislila čez 200 let, ko se zgodba dogaja. Ob tem “nastopajo” še Solkan, Ljubljana in Bled. Vsa ta mesta so del t. i. Protektorata vzhodnega sektorja stare Evrope. Območje Goric, od vedno stičišče kultur, pa igra posebno vlogo, saj po veliki katastrofi leta 2024, ko je zemeljski civilizaciji grozilo izumrtje, postane simbol politične združitve v prihodnjem svetu, geopolitično središče in tudi središče religijsko-politične zarote, ki jo mora glavni junak razrešiti. Predvsem za scenarista je bila naloga zahtevna zaradi kompleksnosti zgodovine tega prostora, zato je Vigni tančice večplastnosti Goriške, tudi o starovercih in oglejskemu zakladu, med drugim pomagala odstirati Neda Rusjan Bric. “Največji izziv je v tem, da narediš mesti še vedno prepoznavni, a jih sočasno postaviš v prihodnost. Potrebna je prava mera enega in drugega,” pa je kompleksnosti grafičnega dela povedal Tofanetti, ki je delo odlično opravil.

Slovenski prevod stripa o Nathanu Neverju so predstavili (z leve): prevajalka Beti Tomsič, filozof, ljubitelj stripov Mirt Komel, ilustrator Romeo Toffanetti, poznavalec, založnik in pisec uvoda Aleksander Buh ter vodja Založbe ZRC Aleš Pogačnik. Foto: Mitja Marussig

“V mladih letih si še zdaleč nisem mogel predstavljati, da se bo ta strip odvijal v Gorici in Novi Gorici, kaj se šele, da bi bil preveden v slovenščino. To je velik dogodek za obe Gorici,” je prepričan filozof in ljubitelj stripa Mirt Komel, ki v tem, zelo hudomušno, vidi tudi “prerokbo” za Gorici: “To je velika inspiracija. Konec koncev gre za znanstveno fantastiko, ki se dogaja v prihodnosti. Že to je torej lahko optimistična nota – da imata obe Gorici prihodnost!” Prepričan je še, da je slovenska izdaja Nathana Neverja češnja na torti, eden od uspelih projektov v okviru EPK, ki je imela tudi svoje vrzeli, spodrsljaje in zamujene priložnosti. In da bi lahko spodbudil še kakšen soroden stripovski projekt. A bog ne daj takšnega, kot so si ga privoščili pri Disneyu, ko so kar dve epizodi Jake Racmana, seveda spodbujeni s tem, da je Nova Gorica bila EPK, umestili v čezmejno Gorico. V njem protagonisti na lovu za zakladom sicer pridejo do Trga Evrope, ugotovijo, da je bil nekoč razdeljen in da je “tam čez Slovenija”, in se jadrno vrnejo v Gorico. Toliko o čezmejnosti in enotnem prostoru. •

Vir: https://primorske.svet24.si/kultura/stripovski-junak-nathan-never-raziskuje-tudi-po-goricah-in-govori-slovensko/?fbclid=IwY2xjawPXRRpleHRuA2FlbQIxMQBzcnRjBmFwcF9pZBAyMjIwMzkxNzg4MjAwODkyAAEewvfElqKibriIJ68hB6urVpuZlbZfkR4Lw0xRBagpO-B2iPcsrCW6OVxHDnE_aem_JXn0lw_CV_z9lRO1NNh7hA

Nathan Never v Maksu

Nathan Never: Futuristična stripovska vizija Gorice in Nove Gorice zdaj tudi v slovenščini

V slovenskem prevodu sta izšla italijanska stripa o tajnem agentu Nathanu Neverju, ki protagonistove dogodivščine preselita v Gorico in Trst. Slovenska izdaja združuje v dve knjigi štiri v Italiji že objavljene epizode serije stripovskega junaka.

V knjigi Skrivnost zlatega vodnjaka Nathan never postane preganjanec: po spretno zrežirani provokaciji in podtaknjenih dokazih ga oblast razglasi za nevarnega osumljenca, odgovornega za dejanje, ki ga ni zagrešil. Javnost se obrne proti njemu, politika in mediji pa zgodbo izkoristijo za obračun z agencijo Alfa. V ozadju tega poskusa diskreditacije so skrivnostni sovražnik in starodavni zaklad. Foto: Založba ZRC

Slovenska izdaja v dve knjigi – Skrivnost zlatega vodnjaka in Vetrovno mesto – združi štiri v Italiji že objavljene epizode serije stripovskega junaka. Zgodbi, umeščeni v Trst, sta izšli leta 2020, goriški zgodbi, ki se dogajata tudi v Sloveniji, pa lani.

Gre za sklenjen pripovedni cikel avtorja Romea Toffanettija, v katerem ima Slovenija izrazito in večplastno vlogo: dogajanje ni umeščeno le v Trst in Gorico, temveč tudi v Ljubljano, Novo Gorico, Solkan in na Bled.

Topografija obeh Goric skozi futuristično prizmo
K tej geografski komponenti stripa je pripomogla tudi Evropska prestolnica kulture, ki sta jo lani gostili Nova Gorica in Gorica ter je zaznamovala tudi italijanski prostor, so izpostavili na predstavitvi stripa v Novi Gorici. “To je bil poseben primer, ker se Nathan Never v letu 2025 predstavi in v Trstu in v Gorici oziroma Novi Gorici. Pripoveduje zgodbo, ki se odvija tam od Ogleja in vanjo vpleta tudi staroverce. Zato smo se čutili nagovorjeni z več strani ter se odločili za slovenski prevod in izdajo,” je ob tem povedala urednica izdaje Petra Kolenc. Založba sicer stripovskih edicij ne izdaja.

“Ponovno odkrivanje Gorice in še posebej Nove Gorice je tudi v uredništvu serije o Nathanu Neverju sprožilo določena vprašanja oziroma zanimanje. In Romeo Toffanetti je to tudi zelo dobro ilustriral; v stripu so ključne figure našega mesta, hkrati pa imajo v sebi nek futurizem,” je še dejala Kolenc.

“Italijani so nam izkazali čast”
Stripi so še ena počastitev obeh Goric, je prepričan tudi avtor uvodnika slovenske izdaje in dober poznavalec stripa Aleksander Buh. “Če so nam Italijani dali po eni strani to veselje in čast, da so omenili še enkrat več vse te kraje, zakaj ne bi mi tega vrnili tako nazaj,” je dejal.

Filozof in pisatelj Mirt Komel, ki je epizode o Nathanu Neverju v 90. letih bral v italijanskem jeziku, je prepričan, da je dejstvo, da smo dobili ta strip tudi v slovenskem prevodu, velik stripovski dogodek za obe Gorici.

“Mislim, da bo to ne le za ljubitelje stripovskega junaka Nathana Neverja, pač pa tudi obeh Goric to izredna inspiracija, saj je to konec koncev znanstvena fantastika, ki se dogaja v prihodnosti. In že to je optimistična nota, da imata obe mesti sploh prihodnost,” je dejal Komel.

Knjigi stripov sta izšli v nakladi 400 izvodov pri založbi ZRC SAZU, ljubitelji pa jih bodo lahko kupili v Novi Gorici in Ljubljani.

A.J.

Vir: https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/nathan-never-futuristicna-stripovska-vizija-gorice-in-nove-gorice-zdaj-tudi-v-slovenscini/770141

Slovensko mladinsko gledališče

Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika: Trije mušketirji