Marjan Manček v Galeriji DLUL

Polstoletni opus Marjana Mančka, zaznamovan z njegovim širokim pogledom na življenje in svet

Razstava del znamenitega ilustratorja, filmskega animatorja in striparja

Marjan Manček v Galeriji DLUL razstavlja risbe, ki jih je v pol stoletja ustvaril v polju karikature, ilustracije in stripov. Umetnikova ustvarjalnost se skozi razstavo kaže kot dragoceno zrcalo, v katerem odseva njegov širok pogled na življenje in svet.


Za dela Marjana Mančka je značilno, da dogajanje večinoma obravnava z otroške perspektive. Foto: Galerija DLUL

Razstava z naslovom Čas teče, ki jo v Galeriji DLUL odpirajo drevi ob 18. uri, bo na ogled do 30. marca.

Mojca Pokrajculja na pragu abrahama
Razstava zaobjema širok časovni razpon, ki sega vse od karikatur iz Mančkovih študentskih let do najnovejših ilustracij. Kako hiter je tek časa, dokazuje to, da bo njegova Mojca Pokrajculja naslednje leto praznovala 50 let, je opozorila kuratorka razstave Barbara Stenovec. Njegovi so tudi risani junaki, kot so Modri medvedek, Cufek, Brundo Rjavček, Dajnomir in Miliboža oziroma Hribci, ki so popestrili marsikatero otroštvo.

Kuratorka je dodala še, da Manček z nekaj drobnimi potezami zariše obraze in figure, jih postavi v prostor in naseli v pokrajino, jim vdihne prepričljiv karakter in ustvari kretnje, da oživijo in nas nagovorijo bodisi z besedami ali brez njih. V zgodnjih letih ustvarjanja je svoje osnovno izrazno sredstvo našel v risbi in se ji je povsem posvetil, kmalu pa v njej izoblikoval prepoznaven osebni slog. Moč njegove ustvarjalne poteze se kaže tudi v barvnih podobah, kjer osnova ostaja jasna risba, s katero zamejuje barvo, ki jo sekundarno nanaša večinoma s tehniko akvarela in suhih barvic.

Za Mančkova dela je značilno, da dogajanje večinoma obravnava z otroške perspektive, s katero ustvari potrebno distanco, da lahko brez moraliziranja pokaže na občečloveške vrednote. Tovrsten princip posebej učinkovito izraža v karikaturah in satiričnih risbah, v katerih sicer kritično zaostri svoj pogled na človeka in družbo, je še dejala kuratorka razstave.

Ilustracije za več kot 200 knjig, od tega 30 avtorskih
Marjan Manček (1948, Novo mesto) je po diplomi iz angleščine in zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti ustvarjal kot karikaturist, ilustrator in filmski animator. Ilustriral je več kot 200 knjig, med njimi 30 avtorskih, ustvaril pet likovnih zasnov za lutkovne predstave in deset kratkih animiranih filmov. Njegove karikature so bile deležne objav v evropskih antologijah risanega humorja in satire Opus International (Pariz, 1972) in Satirikon (Berlin, 1980).

Marjan Manček se je v družbi svojih likov upodobil na naslovnici antologije Mančkarada, ki je leta 2018 izšla pri Mladinski knjigi. Foto: emka.si
Marjan Manček se je v družbi svojih likov upodobil na naslovnici antologije Mančkarada, ki je leta 2018 izšla pri Mladinski knjigi. Foto: emka.si

Za svoje delo je med drugim prejel Levstikovo nagrado za življenjsko delo (2007), nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo (2016) in nagrado Saše Dobrila za življenjsko delo na področju animiranega filma (2023). Deležen je bil tudi nominacije za mednarodno Andersenovo nagrado (2016).

Več na: https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/polstoletni-opus-marjana-mancka-zaznamovan-z-njegovim-sirokim-pogledom-na-zivljenje-in-svet/738440

 

0 seconds of 0 secondsVolume 100%

 

Slovensko mladinsko gledališče – datumi naslednjih predstav

Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika

– torek, 18.3.2025, 17:00

– ponedeljek, 28.4. 2025, 17:00

– torek, 29.4.2025, 17:00

 

Napete pustolovščine treh prijateljev, ki v pravljičnem času cestnih roparjev, skritih zakladov in bitk za nasledstvo rešujejo kraljestvo … Spopadajo se s sovražniki, ki naganjajo strah v kosti, a njihov iskrivi duh vedno najde pravo pot iz zagate. Izgubljene dragocenosti, skrivnostne spletke, vratolomni preobrati – nič ni preveč za naše tri junake, zgled pravega prijateljstva in boja za pravično stvar. Elegantni Aramis, modri Athos, uživaški Porth… Ups, ne, pomota. Govorimo pravzaprav o Zvitorepcu, Trdonji in Lakotniku! Vse drugo pa drži.

Želvak Trdonja, lisjak Zvitorepec in volk Lakotnik bodo na oder stopili naravnost iz stripa znamenitega Mikija Mustra. Letos, 2025., praznujemo stoletnico njegovega rojstva. Ob tej priložnosti se mu bo poklonilo tudi v Slovenskem mladinskem gledališču. Matjaž Pograjc z ekipo bo Mustrovo mojstrsko risbo, dodelane in sočne dialoge, živopisne dogodivščine in pronicljivi humor gledališko pregnetel s svojevrstnim prepletom lutkarstva, dramske igre in videa, vse to pa še glasbeno in koreografsko razgibal. Vsi za enega, eden za vse!

Leta 2025 bo stoletnica Mustrovega rojstva. Ob tem dogodku bo Banka Slovenije izdala spominski kovanec, Pošta Slovenije pa priložnostno poštno znamko z motivom Mikija Mustra. Ni lepše priložnosti, da se mu s predstavo poklonimo tudi v Slovenskem mladinskem gledališču.

 

Muzej in galerije mesta Ljubljane

Miki Muster (1925–2018)

Razstava ob 100. obletnici rojstva

22. 10. 2025–22. 2. 2026

Z izbranimi fotodokumenti in predmeti bo razstava oživila čas, ko je v Ljubljani z risankami, reklamami in filmom zaživel ves svet.

Miki Muster (1925–2018)
Miki Muster © Tone Stojko

Miki Muster je bil akademski kipar, ki pa je naredil le malo kipov. Od najstniških let dalje si je namreč želel ustvarjati animirane filme. S tem namenom je postal risar, ki ga ni moglo nič zaustaviti in je kot samouk osvojil tudi vse skrivnosti animacije, da so lahko njegovi risani junaki oživeli na slovenski televiziji (spomnimo se le na poskočno trojico zajčkov v televizijskem napovedniku Cikcak). Simpatični prekmurski Ljubljančan je postal vseživljenjski deloholik, ki smo ga na Slovenskem vzljubili kot očeta trojice junakov Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika. Vrsta njegovih risanih junakov in junakinj pa je bila mnogoštevilna, zato ne pozabimo omeniti vsaj še najmanjše izmed njih, Lupinice.

Miki Mustra ni več med nami, ostaja pa nepozabna njegova želja, zabavati široko občinstvo z otroškim srcem, ki jo je delil z Waltom Disneyem. S tem, dozdevno preprostim življenjskim poslanstvom, se je prelevil od časopisnega ilustratorja v prvo ime slovenskega stripa. Kot mojster gibke, črne obrisne linije nam lahko ostaja navdih, saj je bil človek, ki se ni zanašal na tehnične pripomočke in tehnologijo; njegov svet misli se je tekoče izlival preko ročne spretnosti na papir, kjer je zaživel samostojno življenje. Svojo fizično vitalnost pa je Muster ohranjal s plavanjem, v slogu kravl in metulj.

Življenje in delo Mikija Mustra spoznajte na dvodelni razstavi, ki jo snujeta Mestni muzej Ljubljana in Narodna in univerzitetna knjižnica s pobudnikom razstave Aleksandrom Buhom, gonilno silo Strip.art.nice Buch, in Rokom Glavanom, vodjo Antikvariata Glavan. 

Za naklonjenost in pomoč pri pripravi razstave se najlepše zahvaljujemo Miklavžu Mustru. 

Spremljevalni program razstave nastaja v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS, Društvom slovenskega animiranega filma, Arhivom RTV Slovenija in produkcijo Casablanca.

Barbara Savenc.

Vir: https://mgml.si/sl/mestni-muzej/razstave/701/miki-muster-19252018/