Družbenokritični strip je orožje. Zgodovina stripa in družbe na Slovenskem

Na razstavi To je orožje!: Angažirani strip XX. stoletja na Slovenskem bodo na ogled tudi strip Hinka Smrekarja iz leta 1914, ki se norčuje iz avstrijskega malomeščanstva, parodija Milka Bambiča na Mussolinija iz leta 1927 in propagandni partizanski strip Iveta Šubica iz leta 1944.

V Galeriji Vodnikove domačije bodo drevi odprli razstavo To je orožje!: Angažirani strip XX. stoletja na Slovenskem. Razstava družbenokritičnega stripa bo obiskovalce seznanila z zgodovinskim razvojem stripa na območju današnje Slovenije ter družbenim in političnim življenjem v različnih izsekih 20. stoletja.

Strip, ki velja za del popularne kulture oziroma križanca med likovno umetnostjo in književnostjo, ima na Slovenskem že dolgo tradicijo. Večina pozna zimzelenega Zvitorepca Mikija Mustra in navihanega paglavca Kavboja Pipca in Rdečo peso Boža Kosa, manj znano pa je, da se je hkrati s humorističnim in avanturističnim stripom v Sloveniji razvil tudi žanr družbenokritičnega stripa, je ob razstavi zapisal ilustrator, stripar in karikaturist Iztok Sitar.

Tako so bili v 50. letih minulega stoletja zelo popularni kratki satirični stripi, ki so z blago kritiko države in družbe udejanjali sintagmo o socializmu s človeškim obrazom. Med najbolj znanimi promotorji novega sistema je bil vsekakor Jaka Sulc avtorja Milana Mavra.

Kostja Gatnik je vzel nedolžnost slovenskemu družbenokritičnemu stripu
Turbulentno leto 1968 je pustilo pečat tudi v slovenskem stripu, saj je takrat Kostja Gatnik risal nekonformistične stripe v slogu ameriškega undergrounda, ki jih je leta 1977 izdal v legendarni Magni Purgi, s katero smo Slovenci dobili primat na sicer močni jugoslovanski stripovski sceni in se enakovredno kosali z evropskim in ameriškim stripom tistega časa. “Z Magno Purgo je slovenski strip izgubil svojo nedolžnost in postal odrasel ter polnopraven član urbane (sub)kulture,” je zapisal Sitar, ki je poskrbel za koncept razstave in izbor del.

Razcvet v Mladini brez spoštovanja
Pravi razcvet je družbeno angažirani strip dosegel v drugi polovici 80. in 90. let, ko so avtorji Mladine ustvarjali svoja dela brez kakršnega koli spoštovanja do države, cerkve in spolnosti. Eden najbolj znanih produktov tistega časa, ki izhaja še danes, je Diareja Tomaža Lavriča – slaba vest slovenske politike in družbe, iz katere se lahko po Sitarjevem mnenju “naučimo več o naši polpretekli zgodovini kot iz vseh zgodovinskih učbenikov skupaj“.

Poleg del omenjenih avtorjev bodo med drugimi na razstavi na ogled stripi Marjana Amaliettija, Srečka Bajde, Matjaža in Primoža Bertonclja, Cirila Horjaka, Dušana Kastelica, Danija Kavaša, Marka Kocipra, Izarja Lunačka, Grege Mastnaka, Zorana Smiljanića in Gorazda Vahna.