Predstavitev stripa Alma M. Karlin v Strip.art.nici Buch – v sredo, 2. decembra, ob 19:00 uri

Gosta: Marijan Pušavec in Jakob Klemenčič

.

Življenjepis v stripu
zbirka Republika Strip #22, nov. 2015, 164 čb str., A4-, 10 eur

Jesen prinaša plodove trdega dela: tako v naravi kot v umetnosti. Marijan Pušavec, najbolj izkušeni domači stripovski scenarist, in Jakob Klemenčič, izurjeni domači striporisec, sta pri Stripburgerju, najvidnejši domači strip-reviji, izdala stripovsko biografijo najzanimivejše Celjanke, pisateljice, poliglotke in svetovne popotnice Alme M. Karlin.

Marijan Pušavec, ki dela na domoznanskem oddelku Osrednje knjižnice Celje, svojih zgodovinskih besedil ne prepušča domišljiji, temveč se zakoplje v dokumentacijo in arhive, da bi lahko posredoval karseda pristno historično izkušnjo. Zato se je poglobil v Almino življenje in delo, prebral in pregledal malo morje njenih romanov, potopisov, člankov, pisem in neobjavljenega arhivskega gradiva ter napisal biografski scenarij za strip o tej izredno zanimivi in samosvoji osebnosti iz slovenske kulturne zgodovine.

Jakob Klemenčič je izkušen stripovski avtor, ki rad piše lastne scenarije, a se je tokrat prepustil tandemskemu delu in Pušavčev scenarij prelil v polnokrvne stripovske podobe, skozi katere Alma v prvi osebi pripoveduje svojo življenjsko zgodbo.

Življenjepis v stripu Alma M. Karlin, svetovljanka iz province je sestavljen iz štirih zaključenih poglavij: ‘Cilli’, ‘London’, Svet’ in ‘Celje’, v katerih sledimo življenju te nenavadne ženske od otroštva naprej skozi zdravstvene težave, zgodnjo očetovo smrt in mučni odnos z materjo do srečanja življenjske sopotnice Thee Gamelin, težav s povojno oblastjo in smrti v revščini. V najdaljšem poglavju je prikazan vrhunec romana, sedemletno potovanje okrog sveta.

amk-ii-09

»Ne da hočem, ampak moram. Nekaj v meni me sili in ne bom prej našla miru, dokler se tej sili ne uklonim.«


Alma Maksimilijana Karlin
(rojena 1889 v Celju) je namreč prva ženska na svetu, ki je sama, brez podpornikov in sponzorjev, prepotovala svet v letih po prvi svetovni vojni, in se vmes preživljala s poučevanjem jezikov in pisanjem potopisnih reportaž. Vmes je tudi neumorno študirala lokalno okolje in pisala zgodbe ter romane, ki so desetletje kasneje izhajali pri nemških založbah in bili potem prevedeni tudi v mnoge evropske jezike. Ustvarila je kar triindvajset del, predvsem romanov in potopisov, ki so postali obvezno branje za izobražene gospe in dame po zahodni Evropi. Žal ni pisala v slovenščini, čeprav izvira iz slovenske družine: mati je bila učiteljica na celjski dekliški šoli, oče pa je bil upokojeni major avstroogrske vojske. Zato so prisegali na zvestobo avstroogrski monarhiji in celo doma govorili v nemščini, čeprav je Alma znala tudi slovensko. Mlada Alma je bila bolehen otrok, ki je komaj kaj hodil v šolo, je pa zgodaj odkrila svoj talent za učenje tujih jezikov in navdušenje nad eksotičnimi tujimi kraji in ljudmi. Tako je leta 1914 na londonski Royal Society of Arts opravila izredno težke izpite iz osmih tujih jezikov, kar ji je dalo možnost, da se preživlja s pisanjem in poučevanjem teh jezikov, leta 1918 pa je v Celju odprla tudi jezikovno šolo. Prepotovala je vse celine in obiskala mnoge države, njena potovanja pa so vedno bila tudi študijske narave: svet je hotela podrobno izkusiti in ga videti z lastnimi očmi, zato je vsa svoja doživetja skrbno zapisovala in, kjer ni šlo drugače, tudi zarisovala.

»Mislila sem postati Kolumb, pa sem kmalu ugotovila, da je bilo vse že odkrito.«

alma
»Nobeni ženski ne bi svetovala, da gre sama okrog sveta – svet je preveč neciviliziran.«

Danes smo priča obujanju zanimanja za njeno življenje in delo, vse pogosteje pa je Alma tudi zgled in navdih mnogim dekletom in ženskam. Pokazala je namreč poseben pogum, ki je bil potreben, da ženska v tistem času samostojno potuje po svetu brez spremstva moškega, brez denarne podpore in brez sodobne tehnologije. Glede na to, da je Almin prvi slovenski knjižni prevod nastal šele dvajset let po njeni smrti, je prav, da se njeno življenje in delo čim bolje predstavi domačemu občinstvu, in ta stripovski poklon njenemu življenju in delu je zagotovo korak v tej smeri.

»Lebdim v vseprostorju na samotni zvezdi, ki sem jo odkrila. Z nje ni videti zemlje.«

amk3-53
amk3-49

Alma-107

amkIV-10

Izdajo je sofinancirala Javna agencija za knjigo RS.
Medijski sponzor: Mladina d. d.
Distribucija: Buča knjigotrštvo.
Vizualni material za novinarje je na voljo tukaj.

logoti_sponzorji

Predstavitev s podpisovanjem bo v sredo, 2. decembra 2015, ob 19:00 uri.

Knjižni sejem 2015

Slovenski knjižni sejem odpira vrata knjigam in debatam

.
Čas je za knjižne radosti
24. november 2015 ob 11:15
Ljubljana – MMC RTV SLO/STA

Slovenski knjižni sejem se bo drevi uradno začel s podelitvijo Schwentnerjeve nagrade za pomemben prispevek slovenskemu založništvu in knjigotrštvu, za širše občinstvo pa bo vrata odprl v sredo ob 9. uri.

Sejem se ponaša tudi z novo likovno podobo, za katero so si organizatorji sposodili junaka Mikija Mustra Lakotnika in Trdonjo. S tem začenjajo “serijo avtorskih celostnih podob sejma, ki jih bodo nadaljevala vrhunska imena slovenske likovne in ilustratorske scene,” Mustru pa bodo ob 90-letnici poklonili tudi razstavo.

 

Celoten program knjižnega sejma najdete tukaj

 

Slovenski knjižni sejem
Sejem se ponaša tudi z novo likovno podobo, za katero so si organizatorji sposodili junaka Mikija Mustra Lakotnika in Trdonjo. V preddverju Gallusove dvorane Cankarjevega doma si bo mogoče ogledati tudi razstavo njegovih del. Med drugim bodo razstavljene originalne table stripa Zvitorepec in političnih karikatur ter prvi izvodi slikanic, kot so Račka Žlobudračka, Poslednji Mohikanec in Za očetom. Foto: http://www.knjiznisejem.si/

Za širšo javnost bo sejem odprt od srede naprej, v četrtek in petek celo do 22. ure, vstopnice pa so brezplačne.

N. Ar.

Celoten članekhttp://www.rtvslo.si/kultura/knjige/slovenski-knjizni-sejem-odpira-vrata-knjigam-in-debatam/379392

Vse najboljše, Miki Muster

 

Deloholik, ki ni nikoli delal: Vse najboljše, Miki Muster!

.
Ljubljana, 22.11.2015, 10.35, K.F./STA

.
Pionir slovenskega stripa Miki Muster na današnji dan praznuje 90 let. S številnimi deli in izjemnim opusom se je Muster uvrstil v sam vrh slovenske likovne kulture, njegovi stripi in slikanice pa še danes navdušujejo mnoge bralce.



(Foto: Facebook)

Miki Muster, ki danes praznuje 90. rojstni dan, velja za osrednjega predstavnika slovenskega stripa. Njegovi stripovski junaki Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik, so znani prav vsem. Miki je zanje napisal več kot štirideset zgodb, s svojimi risbami pa je opremil tudi številne slikanice.

Ustvaril več kot 350 reklamnih spotov

Muster se je rodil 22. novembra 1925 v Murski Soboti. 17 let je delal v Nemčiji, kjer se je posvetil risanemu filmu. Za prve naročnike je v začetku 60. let minulega stoletja pripravil risanke Puščica, Kurir Nejček in Zimska zgodba, med letoma 1967 in 1990 pa je ustvaril okrog 380 reklamnih spotov. Po letu 1990 je začel risati politične karikature, otroci pa ga dobro poznajo tudi po slikanicah Medvedek Neewa, Lupinice, Čebelice Maje, Stezosledca, Snežka in številnih drugih.

Delal tudi po 16 ur na dan

.
Miki risanja nikoli ni razumel kot dela. Vselej je risal zase in pri tem zelo užival: “Bil sem deloholik, delal sem lahko tudi 16 ur na dan. A v resnici mi nikoli ni bilo treba delati, saj risanja nisem razumel kot delo. Risal sem zase in se pri tem zabaval, se smejal v sebi. Rekel sem si, če se jaz navznoter smejim, se bodo zabavali tudi drugi.”

Razstave njegovega obsežnega opusa

Izbori njegovih stripov in ilustracij so bili predstavljeni na več razstavah. Z veliko retrospektivo so se mu nedavno poklonili v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, kjer je bil na ogled izbor iz njegovega obsežnega opusa s področij stripa, slikanic, risank, reklam in karikature.

Na prihajajočem Slovenskem knjižnem sejmu pa bo avtorju večnega Zvitorepca namenjeno preddverje Gallusove dvorane Cankarjevega doma, kjer si bo mogoče ogledati presek njegovih del. Med drugim bodo razstavljene originalne table stripa Zvitorepec in političnih karikatur ter prvi izvodi slikanic, kot so Račka Žlobudračka, Poslednji Mohikanec in Za očetom.
.
Vir: http://www.planet.si/zabavno/domaci-traci/miki-muster.html

Danes Miki Muster praznuje 90 let

 

Miki Muster praznuje 90 let

.
Ljubljana, 22.11.2015, 12:39 | STA / T. P.

Proslava in podelitev Prešernovih nagrad - 2
Miki Muster (Foto: Aljoša Kravanja)

Muster, po izobrazbi akademski kipar, velja po zaslugi več kot 40 zgodb o Zvitorepcu, Trdonji in Lakotniku za osrednjega predstavnika slovenskega stripa. “Mustrovi stripi vsebujejo spoj precizne obrisne linije, stilizacijo in realistični perfekcionizem, zanesljivo kompozicijo, pregledno kadriranje, brezhibno animacijo likov, stripovsko dinamiko, scenaristično inventivnost in tekoče dialoge,” je pisalo v utemeljitvi Prešernove nagrade, ki jo je dobil letos. S svojimi risbami je Muster opremil tudi številne slikanice.

Muster je 17 let delal v Nemčiji, kjer se je posvetil risanemu filmu. Med prvimi naročniki njegovih animiranih filmov je bilo podjetje Viba film, za katero je na začetku 60. let minulega stoletja pripravil risanke Puščica, Kurir Nejček in Zimska zgodba. Med letoma 1967 in 1990 je ustvaril okrog 380 reklamnih spotov. Po letu 1990 je začel risati politične karikature. Nekaj časa je bil karikaturist pri Magu in pozneje pri Reporterju.

Na področju risanega filma je Muster samouk. “Sam sem moral ugotoviti, kako animacija deluje. Deset let sem eksperimentiral s priki, ki sem jih imel tedaj na razpolago, da sem ugotovil, kako se liki premikajo. Moral sem biti tudi zelo racionalen, kar se mi je pozneje obrestovalo. Pozneje sem bil petkrat hitrejši kot moji kolegi animatorji,” je povedal februarja v pogovoru za STA.

Pregledna razstava Mikija Mustra v MSUM - 4
Slavljenec ob odprtju pregledne razstave v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. (Foto: Anže Buh)

Vselej je risal zase in pri tem zelo užival: “Bil sem deloholik, delal sem lahko tudi 16 ur na dan. A v resnici mi nikoli ni bilo treba delati, saj risanja nisem razumel kot delo. Risal sem zase in se pri tem zabaval, se smejal v sebi. Rekel sem si, če se jaz navznoter smejim, se bodo zabavali tudi drugi.”

Izbori Mustrovih stripov in ilustracij so bili predstavljeni na več razstavah. Z veliko retrospektivo so se mu nedavno poklonili v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (MSUM), kjer je bil na ogled izbor iz njegovega obsežnega opusa s področij stripa, slikanic, risank, reklam in karikature.

Na prihajajočem Slovenskem knjižnem sejmu pa bo avtorju večnega Zvitorepca namenjeno preddverje Gallusove dvorane Cankarjevega doma, kjer si bo mogoče ogledati presek njegovih del. Med drugim bodo razstavljene originalne table stripa Zvitorepec in političnih karikatur ter prvi izvodi slikanic, kot so Račka Žlobudračka, Poslednji Mohikanec in Za očetom.

Letos se je na spletu pojavila tudi vremenska aplikacija s stripovskimi junaki Mikija Mustra. Lakotnik, Zvitorepec in Trdonja uporabnikom pametnih telefonov in tablic v obliki kratkih, zabavnih animacij sporočajo, kakšno je vreme.

Pregledna razstava Mikija Mustra v MSUM - 1
Njegovi stripi in slikanice še danes navdušujejo mlado in staro. (Foto: Anže Buh)

Vir: http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/miki-muster-praznuje-90-let.html