Ameriški veleposlanik na razstavi Mikija Mustra v MSUM-u

Foto: Anže Buh

Adi Smolar na razstavi Mikija Mustra v MSUM-u

Foto: Anže Buh

Asterix

Asterix se bo spopadal tudi z nadzorom nad informacijami

Na prodajne police prihaja 36. zvezek Asterixa, v izvirniku naslovljen Le Papyrus de César (slov. Cezarjev papirus), ki sta ga – tako kot predhodnega – ustvarila Jean-Yves Ferri in risar Didier Conrad.

Gre torej za drugi Asterixov zvezek, pri katerem ni kot avtor sodeloval danes 88-letni risar Albert Uderzo, ki je prvi strip iz serije zasnoval leta 1959 skupaj zRenejem Goscinnyjem (1926-1977), po njegovi smrti pa sam še naprej ustvarjal to uspešno zgodbo.

Prvi zvezek, ki ga je ustvaril dvojec Ferri-Conrad, je izšel pred dvema letoma in nosi naslov Asterix chez les Pictes (slov. Asterix pri Piktih), prodali pa so ga v več kot petih milijonih izvodov. Do danes so iz Asterixove serije po vsem svetu prodali več kot 365 milijonov izvodov zvezkov.

Asterixov stvaritelj zadovoljen z naslednikoma
Uderzo je na ponedeljkovi predstavitvi o svojih ustvarjalnih naslednikih v Parizu dejal, da “njuno delo dobro ustreza temu, kar je bilo narejeno prej“. Ferri in Conrad sta dodala, da sta tokrat čutila manj pritiska kot pri njunem prvem zvezku o tem malem galskem bojevniku Asterixu in njegovem obilnem prijatelju Obelixu.

Slovenski prevod izvornega francoskega naslova novega stripa je Cezarjev papirus, mednarodna izdaja pa bo izšla pod naslovom Asterix and the Missing Scroll, v prevodu torej Asterix in izginuli zvitek.

Nova zgodba je še vedno precej zavita v skrivnost, nekaj podrobnosti pa so vendarle razkrili. Navdih za dogajanje je bila stvaritev Galske vojne, ki je v predvsem v 19. stoletju postala nacionalni francoski mit in opisuje Cezarjevo zavojevanje. Ta v novem stripu poskuša pri Asterixu začeti PR-kampanjo s pomočjo svojega svetovalca Bonusa Promoplusa, ki na pogled zelo spominja na Jacquesa Seguelaja, francoskega oglaševalskega guruja in svetovalca nekdanjega francoskega predsednika Francoisa Mitterranda.

“Razmišljala sva, katera javna osebnost našega časa bi naju lahko navdahnila, in za Cezarjevega svetovalca sva se hitro spomnila na Jacquesa Seguelaja,” je pojasnil Ferri in dodal, da ne gre za karikaturo, ki bi temeljila na fiziologiji – čeprav mu je dejansko zelo podoben -, temveč gre za “tip lika … svetovalca v senci“.

Še ne aktualen “tip lika” – ustvarjen po meri Assangea
Še en lik, utemeljen na osebnosti našega časa, je novinar, za katerega sta avtorja navdih našla v Julianu Assangeu. “Didier [Conrad] je bil tisti, ki si je želel, da bi bil lik tudi po videzu nekoliko podoben Assangeu, četudi ne moreva zatrditi, da gre zanj, prej za tip lika,” je tudi o tej odločitvi pojasnil Ferri. “Osrednja tema so pravzaprav informacije in nadzor nad njimi ter dramatično dojemanje tega,” je še dodal risar Conrad.

Uderzo, ki pri nastajanju stripa še vedno sodeluje kot svetovalec v ozadju, je zadovoljen: “To se lahko nadaljuje še zelo daleč v prihodnost.” Anne Goscinny, hči preminulega Reneja Goscinnyja pa je dodala: “Po zaslugi naših prijateljev /…/ se bo Asterix še naprej staral brez gub.”

Miki Muster – Častni doktor Univerze v Novi Gorici v letu 2015

Svečana akademija ob dvajsetletnici Univerze v Novi Gorici – Univerza v Novi Gorici

16. oktober 2015

Univerza v Novi Gorici bo ostala majhna, a drugačna, raziskovalna, mednarodna odprta Univerza

Osrednja akademija ob dvajsetem jubileju Univerze v Novi Gorici je potekala v četrtek, 15. oktobra 2015, na dvorcu Zemono pri Vipavi. “Začetki Univerze v Novi Gorici segajo v leto 1994, ko je takratno vodstvo Instituta Jožef Stefan razmišljalo o bodočnosti te institucije in želelo začrtati pot transformacije našega največjega inštituta v Tehnično Univerzo ali kakor smo jo tedaj ambiciozno in po vzoru ameriškega MIT poimenovali SIT (Slovenski tehnološki inštitut). Kot vidite smo cilj zgrešili. Danes Slovenija nima Tehnične univerze ima pa Univerzo v Novi Gorici« s temi besedami je začel svoj govor rektor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Danilo Zavrtanik. V samo dvajsetih leti se je Univerza v Novi Gorici razvila v mlado in vitalno ter raziskovalno usmerjeno in mednarodno vpeto Univerzo, v okviru katere deluje pet fakultet, dve visoki šoli, šest laboratorijev in šest centrov.

“V čem je Univerza v Novi Gorici drugačna od ostalih ustanov visokega šolstva v Sloveniji in širše? Ena od razlik je zagotovo naš status privatne ali bolje rečeno nedržavne univerze, kar nam omogoča večjo prožnost in dinamičnost pri izvajanju našega poslanstva. Drugi razlog je ta, da nismo nastali kot politični projekt. Univerzo v Novi Gorici smo ustanovili, snovali in gradili posamezniki, zaposleni, zunanji sodelavci in študentje. Zato do nje vsi, vključno s študentkami in študenti, čutimo izjemno pripadnost, jo čutimo kot nekaj našega in smo se zanjo pripravljeni razdajati” je v svojem nagovoru poudaril prof. dr. Zavrtanik.

Strateške usmeritve predvidevajo, da bo Univerza v Novi Gorici sicer ostala majhna, a drugačna, raziskovalna, mednarodno odprta univerza, ki bo ponudila vsem dostopno vrhunsko izobrazbo. Posebno slednje bo zahtevalo nove pristope tudi v organiziranosti univerze in morda celo v lastništvu oziroma ustanoviteljstvu. Le kot taka si bo zagotovila obstoj v mednarodnem okolju in še naprej prispevala k raznovrstnosti visokega šolstva v Sloveniji.

Ob zaključku svojega nagovora je rektor Univerze v Novi Gorici čestital vsem, ki so prispevali k njenemu uspešnemu razvoju, zaposlenim, zunanjim sodelavcem in še posebej študentom, ki so nam zaupali in z nami preživeli tako prijetne kot težke trenutke.

Na svečani akademiji je Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor vročil državno odlikovanje red za zasluge Univerzi v Novi Gorici za izjemno uspešen razvoj in dosežke, s katerimi je oplemenitila slovenski visokošolski prostor. Univerza v Novi Gorici pa je podelila dve priznanji častni doktorat Univerze v Novi Gorici, dve priznanji častni član Univerze v Novi Gorici, priznanje zaslužni profesor Univerze v Novi Gorici in priznanje zlata plaketa Univerze v Novi Gorici.

Ob tej priložnosti sta Univerzi v Novi Gorici sta Univerzi čestitala tudi Matej Arčon, župan Mestne občine Nova Gorica in Črtomir Špacapan, župan Mestne občine Nova Gorica ob ustanovitvi Fakultete za znanosti o okolju, predhodnice Politehnike Nova Gorica.

Častni doktorat Univerze v Novi Gorici – doctor honoris causa – je prejel eden najboljših ustvarjalcev slikanic in stripov ter filmskih risank Miki Muster za umetniško ustvarjanje, s katerim je obogatil svetovno umetnost z izjemnimi dosežki.

V znak priznanja za izjemne znanstvene in strokovne dosežke na področju razvojne in regenerativne medicine je častni doktorat Univerze v Novi Gorici – doctor honoris causa – prejel prof. dr. Gerald P. Schatten, profesor porodništva, ginekologije in reproduktivnih znanosti ter celične biologije in fiziologije na Univerzi v Pittsburghu ter predsednik Mednarodne organizacije za celične raziskave pri Unescu.
Priznanje zlata plaketa Univerze v Novi Gorici je prejel prvi predstojnik Univerze v Novi Gorici prof. dr. Boštjan Žekš, v znak priznanja za pomembne zasluge pri razvoju, ugledu in uveljavitvi Univerze v Novi Gorici doma in v svetu.

Priznanji častna članica in častni član Univerze v Novi Gorici sta prejela mednarodno priznana znanstvenica s področja živilske tehnologije, kemije živil in nutrigenomike prof. dr. Urška Vrhovšek, za izjemen prispevek k razvoju znanstvene odličnosti Univerze v Novi Gorici na področju vinogradništva in vinarstva in prof. dr. Chieu D. Tran, Pfletschinger-Habermann Professor na Univerzi Marquette (Milwaukee, ZDA), v znak priznanja za izjemen prispevek k razvoju znanstvene odličnosti Univerze v Novi Gorici na področju analizne kemije.

Priznanje zaslužni profesor Univerze v Novi Gorici – professor emeritus – je prejel eden najuglednejših in najprodornejših slovenskih zgodovinarjev prof. dr. Stane Granda za pomemben prispevek k razvoju znanstvene dejavnosti ter vzorno opravljanje pedagoškega in mentorskega dela.

Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!

Razvojna pot Univerze v Novi Gorici od leta 1995 do danes je predstavljena tudi na spletni strani: “http://www.ung.si/sl/o-univerzi/zgodovina/ “

Andreja Leban, Stiki z javnostmi

Častni doktor Univerze v Novi Gorici v letu 2015, Miki Muster.
Foto: Miha Godec