Živel strip 14!

 

ŽIVEL STRIP 14!
www.ljudmila.org/stripcore/zivel_strip

     razstava del udeležencev natečaja, podelitev nagrad in projekcija animiranih filmov
     Odprtje: Trubarjeva hiša literature, Ljubljana,
petek, 11. april, ob 17.00
     17.00 projekcija animiranih filmov
     17.30 podelitev nagrad
     18.00 odprtje razstave del udeležencev natečaja

Živel strip! je letni nagradni natečaj za strip in animacijo za učence in dijake iz Slovenije in Furlanije-Julijske krajine, ki ga organizirata italijansko združenje Viva Comix in uredništvo revije Stripburger, ki jo izdaja Forum Ljubljana. V natečaju vsako leto predstavimo enega slovenskega in enega italijanskega stripovskega avtorja tako, da njune like iz stripov ponudimo udeležencem v navdih. Letos sta v glavnih vlogah nastopala Pojoči kralj, ki ga je zrisala Kaja Avberšek, in Skrivnostna krogla italijanskega stripavtorja in grafika Stefana Riccija. Slednji je ta lik ustvaril posebej za ta natečaj. Do 5. maja je razstava Skrivnosti in risani zvok, ki prikazuje izbor del iz opusov Kaje Avberšek in Stefana Riccija na ogled v Gorenjskem muzeju. Zaključni del projekta je razstava del udeležencev in podelitev nagrad. Nagrade prispevajo revije Ciciban, Cicido, Pil, Stripburger, Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta in RogLab.
Za natečaj je 425 stripovskih del ustvarilo 484 učencev in dijakov iz Slovenije, sodelovalo pa je 46 osnovnih in srednjih šol. 11 osnovnošolcev in 1 dijak je ustvarilo 3 animacije, od teh sta 2 nastali v šolah.
Žirija, ki so jo sestavljali: Kaja Avberšek (avtorica), Paola Bristot (profesorica in predsednica združenja Viva Comix), Igor Prassel (direktor festivala Animateka), Katerina Mirović (članica uredništva revije Stripburger), je nagrajence izbrala 28. marca.
Rog Lab sedmim udeležencem natečaja omogoča izdelavo lastne stripovske majice na brezplačni delavnici, ki bo potekala v soboto, 19. aprila 2013.
Razstava bo na ogled do 9. maja 2014.

     NAGRAJENCI

STRIP
GLAVNE NAGRADE – knjižni kupon za 100 eur in delavnica izdelave stripovske majice
1. Lovro Smrekar: Gizdalin na vasi, OŠ Spodnja Šiška, 6. raz., mentorica: Majda Koren
2. Mark Štemberger in Gašper Klanjšček: Super Pepi (serija), OŠ 8 talcev, 3. c, mentorica: Katarina Istenič Rudolf
3. 2.G. – 15 let, Liceo artistico G. Sello, Udine, mentorica: Anna Pontel, 13 strani
POSEBNE NAGRADE – brezplačna delavnica izdelave stripovske majice
1. Gabrijel Pflaum: Super Bajsi, 11 let, Ljubljana
2. Ana Štular: Kralj potuje, OŠ Simon Jenko, 7 let, mentor: Andrej Štular
3. Kazimir Plesničar: Glasbena prenova mesta, 9 let, OŠ Milana Šuštaršiča, Ljubljana
4. Anja Golič: Kako gre ponoči kralj v glasbeno trgovino, OŠ Venclja Perka, 2. b, Domžale, mentorica: Martina Lesjak
Priznanje in celoletna naročnina na revijo stripburger
1. Barbara Švigelj: Med nebom in zemljo, Gimnazija Želimlje, 2. b

ANIMACIJE
Delavnica in akreditAcija za mednarodni festival Animateka
1. Nik Potočnik: Dan dolgo nazaj, SŠOF, 1. letnik; prod.: Ciril Murnik, JSKD & KUD Marnie film
2. Emanuele Da Ros: Interferenze, Liceo Artistico Galvani, Pordenone

Marx, Engels, Lenin, Bog in… Iztok Sitar

Striparski večer v Mestni knjižnici Kranj

MARX, ENGELS, LENIN, BOG in… IZTOK SITAR

Gost Iztok Sitar, povezuje Zoran Smiljanić

Opus kontroverznega strip avtorja iz Poljanske doline je sila raznovrsten in sega od začetnega, mračno avangardnega, stripa Sperma in kri, prek bralcu bolj prijaznih Bučmanovih, fantazijsko erotične Ženske, ki se ljubi z mačkom, družbenopolitično osveščenih Črnih mož, belih kosti, originalne interpretacije Biblije v Zgodbi o Bogu, politične melodrame 4000, vse tja do konceptualnih Glav in najstniške sage Dnevnik Ane Tank. Sitar je tudi avtor prve domače stripovske monografije Zgodovina slovenskega stripa 1927–2007 in neomajni borec proti konzervativnosti, zaplankanosti in zatohlosti.

Pravi revolucionar, ni kaj!

Sreda, 23. 4., ob 19.00, dvorana na 1. Nadstropju

Tovariško vabljeni!

Romani kafenava

Bi radi izvedeli, kaj vas čaka v prihodnosti?

V Združenju EPEKA, socialno podjetje smo prepričani, da bo vaša prihodnost slastna in okusna, ko boste poizkusili jagnjetino izpod peke, mesne sarmave in sladke hurmadžike.
Zato vas vabimo, da se nam pridružite na otvoritvi kulturno-kulinaričnega centra romske restavracije v Sloveniji z imenom Romani kafenava.
Restavracija je locirana na Gorkega 34 v prelepi Železničarski koloniji na Taboru.
V ta namen organiziramo tridnevni dogodek, ki bo obarvan s pestrim glasbenim programom in okusno romsko kulinariko.
Glavni dogodek, ki ga pripravljamo ob otvoritvi restavracije, bo osrednja prireditev ob svetovnem dnevu Romov, ki se bo odvijala v soboto, 12. aprila, s pričetkom ob 17. uri.
Takrat boste lahko prvič poizkusili dobrote iz romske kuhinje in se poveselili ob glasbi Harrija Stojke, trubačev iz Makedonije in skupine Šukar.
Pridite lačni in odprtega srca!

Opis celotnega programa:

Petek, 11. april 2014

12:00 – predstavitev socialnega podjetništva v Romani kafenava (Gorkega 34, Maribor)
Govorci:
Urška Kavčič (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS)
Iva Poropat (Trgovina Sotra, socialno podjetje)
Štefan Simončič (Združenje EPEKA, socialno podjetje)

18:00  – otvoritev razstave romskih fotografij v prostoru EPEKA (Koroška cesta 8, Maribor)
Romsko društvo Romano Pralipe v sodelovanju z združenjem EPEKA ob Svetovnem dnevu Romov organizira razstavo, ki jo bosta odprla Janja Rošer – predsednica Sveta Romske skupnosti RS in bivši direktor Centra za socialno delo Maribor g. Jožef Tivadar.

Sobota, 12. april 2014

11:00 – okrogla miza na temo romske problematike v Sloveniji in EU v Romani kafenava (Gorkega 34, Maribor)
Govorci:
Francka Premzel (direktorica CSD MB)
Mirjana Zgaga (Zavod za zaposlovanje, OE Maribor)
Janja Rošer (predsednica Sveta Romske skupnosti)
Jožek Horvat – Muc (predsednik Zveze Romov Slovenije)
Darko Rudaš (predsednik Foruma Romskih svetnikov)
Fatmir Bećiri (predsednik Romskega društva Romano Pralipe)
Moderator: Damijana Pestner

16:00 – tiskovna konferenca ob Svetovnem dnevu Romov v Romani kafenava (Gorkega 34, Maribor)
Govorci:
Andrej Fištravec (Župan MOM)
Jožek Horvat – Muc (predsednik Romske zveze Slovenije)
Fatmir Bećiri (predstavnik Romov v Mariboru)
Štefan Simončič (vodja projekta Romska restavracija)

17:00 – slavnostna prireditev ob Svetovnem dnevu Romov in otvoritev Romske restavracije v Romani kafenava (Gorkega 34, Maribor)
Govorci:
Ministrstvo za kulturo: državni sekretar dr. Aleš Črnič
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: državna sekretarka ga. Martina Vuk
Urad za narodnosti RS: mag. Stane Baluh
Mestna občina Maribor: župan Andrej Fištravec
Glasbeni gostje:
Harri Stojka, Šukarji, Balerima, učenci OŠ Janka Padežnika in OŠ Maksa Durjava

20:00
Nastop Skandal benda in trubačev iz Makedonije

21:00
Koncert Harri Stojka

22:00
Koncert Šukarji

Nedelja, 13. april 2014

10:00 – 12:00 – Romani kafenava
Otroška delavnica romske kuhinje

14:00 – 16.00 – Romani kafenava
Kulinarično popotovanje ob spremljavi romske glasbe

Veselimo se skupnega druženja!

Koordinator projekta: Znanstveno-raziskovalno združenje za umetnost, kulturne in izobraževalne programe in tehnologijo EPEKA, socialno podjetje

Partner pri projektu: Romsko društvo Romano Pralipe Maribor, socialno podjetje

Financer projekta: Evropski socialni sklad, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS

Podporniki prireditve: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Maribor, Avstrijski kulturni forum, Zveza Romov Slovenije, Snaga Maribor, Nigrad, Florina vrtni center, TIC Maribor.

Vse dodatne informacije najdete na spletni strani www.epeka.si in www.romani-kafenava.si

Kako je Zvitorepec kvaril mladino

STRIP

Kako je Zvitorepec kvaril mladino

Objavljeno: 06.04.2014 20:45
Posodobljeno: 06.04.2014 20:45
Avtor: Ciril Gale

Pred šestimi desetletji so v Tedenski tribuni brez pojasnila prenehali objavljati priljubljeni strip Pustolovščine Zvitorepca in Trdonje v Afriki, ki ga je ustvarjal Miki Muster.

Miki Muster, obkrožen z lutkami svojih stripovskih junakov. Foto: Igor Zaplatil

V prvi polovici petdesetih let je bil pri nas strip označen kot ničvredni izdelek kapitalistične izkoriščevalske družbe. Obtoževali so ga, da zavaja mladino na stranska pota in jo odvrača od branja knjig. Zato ne preseneča, da je bilo le malo slovenskih avtorjev, ki so se ukvarjali s stripi in so bili javnosti tudi znani. Največkrat so bili objavljeni nepodpisani ali pa je šlo za psevdonime ali zgolj inicialke.

Strip kot 
grešni kozel

A tudi slovenski kritiki stripa so se celo pod svoje udarne prispevke, ki so izničevali vsako morebitno dobro lastnost nove svojevrstne umetnosti, zelo radi podpisovali s psevdonimi. Eden od njih je bil na primer John Eatmeat. Po drugi strani pa so samooklicani slovenski varuhi mladih duš v nebo kovali kakovost tako imenovanih slikanic. S tem so dokazovali, da o stripu ne vedo niti tega, da teorija devete umetnosti ne ločuje slikanic od stripov. Slikanice, kakršne so objavljali vsi slovenski dnevniki, šolski tedniki in revije, so bili pač stripi brez oblačkov. Slovenski avtorji stripov so bili zato izjemno slabo plačani in so se z novim medijem ukvarjali le toliko časa, dokler niso našli bolje plačanega dela. Obstaja pa tudi nekaj izjem, med katere vsekakor spada Miki Muster, ki je svoje stripe od začetka podpisoval s pravim imenom. Seveda je bil pravi šok za vse apologetske kritike produkta gnile zahodne družbe, ko so v tedniku Poletove podobe in povesti leta 1952 začeli objavljati tudi stripe. Napadi so bili vse hujši in zabavni tednik se je kmalu preimenoval v Petkovo panoramo, nato pa v Tedensko tribuno (TT). Mustru so očitali, da s stripi kvari okus mladih, in še marsikaj drugega.

Bolj je bil strip o Zvitorepcu, Trdonji in Lakotniku priljubljen, bolj srditi so bili napadi na avtorja. Njegovega zvestega občinstva seveda niso odvrnili od branja, zato je bilo treba seči po radikalnejših ukrepih. Napadi na strip in s tem tudi na Mustra so bili najhujši leta 1954, ko so v Tedenski tribuni izhajale Pustolovščine Zvitorepca in Trdonje v Afriki. Avtor ga je moral prenehati risati in je na zadnjo risbo napisal: »… in tako so naši junaki stopili v temni pragozd novim pustolovščinam naproti.«

Pritisk je zalegel

Tam, kjer je bil prej strip, so začeli objavljati slikanico Tivolski prijatelji. Besedilo je pisal Josip Korban, ilustracije, tokrat brez oblačkov, pa so bile še naprej Mustrove. Ko so se napadi malce polegli, so spet dovolili nadaljevati Pustolovščine Zvitorepca in Trdonje v Afriki. Širša javnost ni nikoli izvedela, zakaj so prekinili objavljanje tega stripa, niti zakaj je uredništvo spremenilo odločitev. Verjetno sta bila razloga izjemna priljubljenost Zvitorepca in velik pritisk bralcev. V prid tej tezi govori dejstvo, da so v založbi Slovenskega poročevalca že naslednje leto sporni strip objavili v knjižni obliki, ki je doživela več ponatisov, vsi pa so bili zelo hitro razprodani.

V tistem obdobju se je Miki Muster lotil tudi stripovske priredbe Martina Krpana, od katere se je ohranilo le nekaj risb, saj je moral načrt zaradi hudih napadov nasprotnikov stripa kmalu opustiti. Krpana se je znova lotil 30 let pozneje. Najprej je izhajal v Pilotu, tedenski prilogi Nedeljskega dnevnika, vendar ta različica ni bila na tako kakovostni ravni kot nedokončano delo iz petdesetih let.

Zbrana dela Mikija Mustra?Zadnja leta nekdaj najbolj napadani in osovraženi ilustrator med likovniki doživlja pravo renesanso priznanj za svoj prispevek na področju devete umetnosti. Miki Muster si jih vsekakor zasluži, poleg tega pa bi bil njegov stripovski opus nedvomno vreden tudi razmisleka o izidu zbranih del.

Vir: http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/kako-je-zvitorepec-kvaril-mladino