Nedelo

Zoran Smiljanić: Kapitalizem je pošast, ki se je zažrla v pore naših življenj

Dlje ko govori, močneje zamahuje z rokami, kot bi hotel po zraku narisati svoje misli. Stripar, ilustrator in karikaturist Zoran Smiljanić (1961) je duhovit sogovornik z bogatim opusom, prebogatim, da bi ga bilo mogoče zaobjeti v enem intervjuju. 1945, Hardfuckers, Družinske zgodbe, Meksikajnarji, Spomini in sanje Kristine B, Ivan Cankar, Črni plamen: požig Narodnega doma v Trstu, Karel Destovnik Kajuh in Jože Plečnik je le nekaj njegovih najbolj znanih del, mednje pa po novem lahko uvrstimo tudi biografski strip Fritz Lang: Ljutomer–Berlin–Hollywood o znamenitem avstrijsko-ameriškem filmskem ustvarjalcu, ki ga v Sloveniji najpogosteje povezujemo z Ljutomerom. Strip je izšel pri Založbi ZRC, s sogovornikom pa sva se še pred odhodom v Prlekijo na kratko ustavila v Dolenji vasi pri Polhovem Gradcu.

Kmalu bomo dobili tv-serijo o Metodu Trobcu, serijskem morilcu, ki ste ga stripovsko upodobili že leta 1983. Kakšen je bil odziv bralcev? Okoli Trobca je vladal pravi hajp …

O kakšnem omembe vrednem odzivu ne morem govoriti. Ni ga bilo. Medij stripa takrat v družbi ni imel take veljave kot danes, poleg tega strip Hiša Metoda Trobca ni dosegel prav veliko bralcev. Nekaj znancev me je potrepljalo po ramenu in to je bilo to. Še najbolj se spomnim, da se je moja takratna punca bala, da bo Trobec videl strip in se spravil nanjo, da bi se mi maščeval. V tem primeru bi moral narisati tudi drugi del, Vrnitev Metoda Trobca.

V stripu sem se oprl na članek Slavoja Žižka, ki je postavil tezo, da je bilo za Trobca ubijanje žensk podaljšek spolnega užitka. Obenem sem mešal žanre, v stripu vzporedno potekata dve enaki zgodbi, ena narisana v gorenjskem umazano realističnem slogu, druga v hollywoodskem, kjer je vse estetizirano, polizano, polepšano, kakor pač Američani delajo v svojih filmih.

Celoten intervju in slike: https://www.delo.si/nedelo/kapitalizem-je-posast-ki-se-je-zazrla-v-vse-pore-nasih-zivljenj

Jutrišnja Mladina – TBC

NATHAN NEVER

Nathan Never na obisku v Goricah

Jutri bo v trafikah prva od dveh številk stripa znanstvene fantastike, v katerih se bo glavni junak, nekdanji policist Nathan Never, mudil po Goricah prihodnosti. V jeseni bodo nekateri stripi znamenite serije v sodelovanju z ZRC SAZU izšli v slovenskem jeziku

PETRA CIGLIČ / 17. JUN. 2025

   

Ljubitelji stripov in naših krajev bodo spet prišli na svoj račun. V kar dveh številkah znanstvenofantastičnega stripa Nathan Never, ki ga izdaja založba Sergio Bonelli Editore, se bo glavni junak, nekdanji policist Nathan Never, mudil po Goricah prihodnosti. Jutri bo v trafikah na voljo številka 409 z naslovom Arrestate Nathan Never (Aretirajte Nathana Neverja). Julija pa bomo lahko brali nadaljevanje goriške zgodbe v številki 410 – Il tesoro di Aquileia (Oglejski zaklad). Oktobra bosta zgoraj omenjeni številki in številka, ki je posvečena Trstu, na voljo tudi v slovenskem prevodu, za katerega bo poskrbel ZRC SAZU.

Kakšni bosta Gorici prihodnosti? To vprašanje sta si postavila tudi risar Romeo Toffanetti in scenarist Bepi Vigna. »Gorica je drugačna, vendar še vedno zelo … Gorica,« za Primorski dnevnik pove Toffanetti, ki je strip ilustriral. V stripu bomo lahko prepoznali goriški grad, Trgovski dom, stavbo pošte v Oberdanovi ulici, Eda center, spomenik bratoma Rusjan in novogoriško konkatedralo. Zasledili pa bomo lahko tudi Ljubljano (Nova Lubjana)in Bled.

Vsi zgoraj omenjeni kraji so v stripu del t. i. Protektorata vzhodnega sektorja stare Evrope. To območje, ki je bilo od vedno stičišče kultur, igra tudi v zgodbi posebno vlogo. »Po veliki katastrofi leta 2024, ko je zemeljski civilizaciji grozilo izumrtje, je pridobilo temeljni pomen in postalo simbol politične združitve v prihodnjem svetu,« piše Bepi Vigna. Nezanemarljiv pomen bosta imela v zgodbi religija in karizmatični papež Gregor XVIII. Zakaj pa se bo nova pot človeštva začela prav na tem ozemlju? Katere skrivnosti pozna razsvetljeni papež? Vse to bomo izvedeli v 409. in 410. številki stripa Nathan Never: prva nas bo jutri že čakala v trafikah.

Vir: https://www.primorski.eu/goriska/nathan-never-na-obisku-v-goricah-BG1910120

ZRC SAZU nagovarjam, da izdajo tudi

Nathan Never med Trstom in Ljubljano

Novembrska in decembrska številka znanega stripa poželi lep uspeh

VALENTINA SANCIN / 30. DEC. 2020

Agent Alfa, znan z imenom Nathan Never, rešuje usodo prebivalcev Tergesta, katerim grozi nepremagljivi robot Mark 13. Iz Nove Ljubljane, kjer se nahaja sedež Neverjeve obveščevalne agencije, se junak odpravi v Trst – vetrovno mesto je ponovno prevzelo ime iz rimskih časov – in, kljub burji, ki piha do 300 kilometrov na uro, uspešno zaključi svojo misijo.

V futuristično preurejenih mestih se razvija zgodba v dveh delih znanstveno fantastičnega detektivskega stripa založbe Sergio Bonelli Nathan Never. Številki 354 z naslovom La città del vento (mesto vetra) in 355 z naslovom Check Point 23, katerih besedila je napisal Bepi Vigna, ilustriral pa Romeo Toffanetti, sta v Trstu želi velik uspeh.

Zgodba je postavljena v nedoločeno prihodnost, ko nad strehami letijo avtomobili in je vesolje človeštvu že dobro znano. V Tergestu se pravkar dogaja največji znanstveno-raziskovalni festival sončnega sistema.

Obe številki stripa sta bili v bistvu razprodani, v teh dneh je mogoče le v nekaterih trafikah kupiti drugi (decembrski) del oziroma ponatis novembrskega. Med branjem drugega dela zgodbe pa so pozorni bralci lahko opazili znan obraz. Za mizo v kavarni San Marco sedi namreč tudi pisatelj Boris Pahor.

Vir: https://www.primorski.eu/trzaska/nathan-never-med-trstom-in-ljubljano-XY735808