Spominske kovance prodajajo v dveh različicah. Kovancev v navadni tehniki, ki stane dva evra, so izdali 990 tisoč, medtem ko je kovancev v t.i. proof tehniki mnogo manj, saj so jih izdali zgolj tri tisoč. Posledično je višja tudi njihova cena – zanje je treba odšteti 17 evrov.
Zaradi njihove redkosti je v poslovalnici mogoče naenkrat kupiti le en kovanec v proof tehniki. Pravilo pa so nekateri zaobšli tako, da so kupili enega in se nato znova vrnili na konec vrste. To je nadobudni zbiratelj (ali preprodajalec), ki smo ga v sredo nenehno videvali v vrsti, storil večkrat.
Zbirateljske vrednosti kovanca se, kot kaže, zavedajo tudi drugi. Na spletu se namreč že pojavljajo primeri nadaljnje preprodaje spominskega kovanca. Na družbenem omrežju Facebook smo zasledili ponudbo uporabnika, ki svoj kovanec prodaja po ceni štiri evre, kupcev pa sodeč po komentarjih pod objavo ne primanjkuje.
Zanimanje za nakup spominskih kovancev in zbirko evrskih kovancev je bilo sicer zelo veliko že pred izdajo, saj jih je prek spleta predhodno naročilo več kot tisoč fizičnih in pravnih oseb.
Letošnje zbirke kovancev v proof tehniki že zmanjkalo
Iz Banke Slovenije so danes sporočili, da je zbirk evrskih kovancev v proof tehniki z letnico kovanja 2025 – del katere je tudi Mustrov spominski kovanec – v prosti prodaji na blagajni banke že zmanjkalo. V prodajo so jih 26. novembra dali tisoč, cena zbirke pa je znašala 90 evrov.
Nekaj omenjenih zbirk, ki so jih kupci predhodno naročili na spletu, je rezerviranih. Če jih kupci ne bodo plačali oziroma prevzeli do izteka prevzemnega roka, 9. decembra, bodo dan kasneje, 10. decembra, na voljo v prosti prodaji.
Vsi ostali spominski kovanci v proof tehniki in navadni tehniki kovanja ter zbirke evrskih kovancev v navadni tehniki kovanja so medtem še na voljo. Poleg blagajne Banke Slovenije jih je mogoče kupiti še v izbranih poslovalnicah Deželne banke Slovenije in pri družbi Moro & Kunst.
Kako je do ideje prišlo?
Banka Slovenije je leta 2023 z javnim pozivom prejela okoli 60 predlogov dogodkov, za katere je javnost menila, da si zaslužijo upodobitev na slovenskem evrskem kovancu. Kar šest predlogov se je nanašalo na 100. obletnico Mustrovega rojstva. Trije predlagatelji so bile fizične osebe, tri pa institucije – med njimi tudi Mestna občina Ljubljana in Numizmatično društvo Slovenije, je v pogovoru, katerega videoposnetek je objavila Banka Slovenije, razložil direktor gotovinskega poslovanja v Banki Slovenije Gregor Miklavčič.
Banka se je povezala z Mustrovim sinom Miklavžem Mustrom, ki jim je dovolil uporabo očetovih likov. Kot je razložil, se je za to odločil brez dileme, saj je “moj cilj, da se knjige oziroma likovna dela, ki jih je moj oče naredil, ohranijo pri življenju še čim dalj časa – ne iz nekega sebičnega razloga, ampak ker se mi zdi, da je precej nenavadno, kako generacija za generacijo to bere,” je povedal v pogovoru.
Nad idejo je bil “veselo presenečen”, je še dejal.
Na javni anonimni natečaj, na katerem je Banka Slovenije nato iskala še motiv, pa je prispelo 33 predlogov, pri čemer je večina umetnikov upodobila Trdonjo, Zvitorepca in Lakotnika.
Zmagovalna rešitev je po Miklavčičevih besedah izstopala predvsem s tridimenzionalnega vidika, saj je videti, kot da “liki kar skačejo s kovanca”.
Vir + več slik: https://n1info.si/novice/slovenija/vrsta-za-nakup-mustrovih-kovancev-se-vztraja-nekateri-jih-ze-prodajajo-naprej-foto/
