Na letošnji prvi izdaji Grossmannovega festivala fantastike in stripa, ki je potekal od 18. do 20. oktobra 2019 v Ormožu, so se znotraj obzidja ormoškega gradu zvrstile številne razstave, pogovori, predavanja, filmske projekcije in delavnice, na katerih so številni obiskovalci lahko pobliže spoznali svet fantastike in stripa ter nekatere izmed vidnejših ustvarjalcev.
Na prvem dnevu, ki je bil posvečen stripu, so se na pogovorih in z razstavami svojih del predstavili striparji Zoran Smiljanić, Izar Lunaček in Ivica Stevanović, številna publika pa je lahko uživala tudi v živem branju stripa Alan Ford ekipe Radia Študent in pomerila znanje v fantastičnem kvizu.
V soboto in nedeljo so z zanimivimi predavanji s fantastično tematiko navdušili Milena Benini, Marko Fančović, Aleksandar Žiljak, Nikica Gilić, Željko Luketić in Simon Habjan, v živo je potekal podkast ekipe O.B.O.D., izpeljana je bila zelo uspešna okrogla miza o Peščenem Planetu Franka Herberta, na ogled so bile številne filmske projekcije, med njimi hrvaška ZF uspešnica Moj dedi je padel z Marsa in finski superherojski film Rendel, Tajana Štasni je navdušila z razstavo filmskih kostumov, na grajskem dvorišču pa je potekala fantastična tržnica s stripi, knjigami, namiznimi igrami in ploščami.
Nagrajenci 1. Grossmannovega festivala fantastike in stripa so Zoran Smiljanić, ki je prejel častnega hudega mačka za izreden prispevek k stripovski umetnosti, Milena Benini, ki je prejela častnega hudega mačka za izreden prispevek k žanru znanstvene fantastike in fantasyja in Andrej Ivanuša, ki je prejel častnega hudega mačka za življenjsko delo v žanru znanstvene fantastike in fantasyja.
Obrazložitve:
ZORAN SMILJANIĆ
V veliko čast nam je podeliti našega prvega častnega hudega mačka za izreden prispevek k stripovski umetnosti enemu najbolj prepoznavnih in originalnih, vsekakor pa najbolj filmskemu od vseh slovenskih striparjev Zoranu Smiljaniću.
Če v slovenskem stripu obstajajo kultni striparji, je med njimi gotovo že desetletja Zoran Smiljanić. Naslovi 1945, 1943, Hardfuckers in Meksikajnarji so gotovo znani tudi zunaj kroga ljubiteljev stripa. Spada v tako imenovano tretjo generacijo avtorjev slovenskega stripa, ki je svoja dela objavljala v Mladini, in sicer je tam pod psevdonimom Vittorio de la Croce objavil skupno okoli 800 strani stripa. Njegovi stripi tega obdobja so politično angažirani, eksplicitni, ultranasilni in vsebinsko provokativni izdelki, ki snov črpajo iz slovenske sedanjosti in bližnje preteklosti.
Njegovo najbolj monumentalno in epsko delo so Meksikajnarji o slovenskih vojakih, ki so se šli v 60. letih 19. stoletja v Mehiko borit za cesarja Maksimiljana. Prvi del Meksikajnarjev je pred kratkim v nemškem prevodu izšel v Avstriji. Njegova najbolj sveža izdaja pa je stripovska biografija največjega literata slovenske moderne z naslovom Ivan Cankar: podobe iz življenja.
Zoran je filmofil, ki filmski jezik s pridom uporablja v svojih stripih. Njegova velika strast so vesterni in išče jih tam, kjer jih je najtežje najti, v Sloveniji. O filmu je napisal tri knjige, redno objavlja tudi številne recenzije, kritike in članke.
