V Koroški osrednji knjižnici je objavljen stripovski razpis. Svinčnik v roke in na delo. Stripi so lahko precej zanimivi. Še posebej, če jih sami napišete in slikovno opremite.
Zvočno vabilo: https://stripi.si/nadzor/post-new.php
𝗠𝗶𝗸𝗶 𝗠𝘂𝘀𝘁𝗲𝗿 𝟭𝟬𝟬!
V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS, Društvom slovenskega animiranega filma, Arhivom RTV Slovenija in produkcijo Casablanca.
𝗣𝗥𝗢𝗚𝗥𝗔𝗠
Slovenski Walt Disney, kot so tudi imenovali Mikija Mustra, je že s svojimi prvimi junaki – Zvitorepcem, Trdonjo in Lakotnikom – razveseljeval mlado in staro. Vselej je znal povezati dobro risbo z duhovito vsebino in dinamiko dogajanja. To je nemara ključ do njegovega uspeha tako doma kot tudi v svetu. Svojo ustvarjalno pot je začel pri Pavlihi in kasneje pri PPP (Polet – podobe in povesti), kjer je v karikirani obliki upodabljal športnike, dramske igralce, kulturnike, seveda pa tudi Zvitorepca, ki je kasneje nadaljeval svojo uspešno dvajsetletno kariero v časniku TT. Sledijo slikanice in številne knjižne izdaje, risani filmi, kratki propagandni spoti, risanke po motivih slavnega karikaturista Mordilla, ki jih je glede na skupno dolžino trajanja ustvaril kar za šest celovečernih filmov.
Branka Bezjak 16.02.2025 02:21
Letos je sto let od rojstva Mikija Mustra, legendarnega ustvarjalca, najboljšega slovenskega risarja slikanic in stripov, priznanega tudi v evropskem prostoru, pionirja televizijskih risanih filmov.
Miki Muster je bil najraje doma, v svoji delovni sobi. Foto: Robert Balen
Toliko je delal, da niti sam ni mogel več slediti, katera dela so njegova. V najbolj aktivnem obdobju tudi po šestnajst ur praktično ni vstal od mize, pri osemdesetih letih je nato delal “samo” po šest do osem ur na dan. “A ne vidiš, da si ti podpisan spodaj?” mu je, ko je kdaj spraševal o avtorju, znala reči soproga Jana, poleg likovnega ustvarjanja njegova največja ljubezen v življenju. “Čez noč sem narisal, zjutraj oddal risbo in se zapeljal nazaj na morje. No, v bistvu nikoli nisem imel dopusta v pravem pomenu besede. Če delaš za tri ali štiri časopise, zraven pa še za televizijo, je logično, da ne morete reči, da česa ne boste naredili. Kar 23 let sem risal Zvitorepca, zraven pa še slikanice, ilustracije za Poročevalca in Pionirja, potem je bil tu še Cik-Cak za televizijo,” je povedal o svojih številnih angažmajih v enem od intervjujev.
Izredno vitalen je bil tudi v visoki starosti, kar je ohranjal tudi s plavanjem, bil je tudi ambasador Simbioza giba za starejše. Še pred tem je bil svetovni in evropski prvak v plavanju med seniorji. Ko je pri devetdesetih dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo, je za Večer povedal, da so stare samo njegove noge od kolen navzdol: “Oči so še zmeraj dobre, nikoli nisem potreboval očal, zobe imam še tudi svoje, pa lase … Kar v redu je. S sinom in vnukinjo sem pa zmenjen tako, da dokler bom lahko, bom skrbel zase in ni nobene potrebe, da bi jih obremenjeval.” Realen, iskriv, hudomušen, ravno prav zgovoren sogovornik je bil. Tudi sama sem imela to možnost, da sem se pogovarjala z njim na njegovem domu v Rožni dolini v Ljubljani.
Maja leta 2018 se je v 93. letu starosti poslovil, a za njim so ostala mnogoštevilna dela. Miki Muster, prvo ime slovenskega stripa, je skupaj narisal in napisal 1260 strani Zvitorepčevih prigod, ki so izšle v 42 zvezkih. Čeprav so junaki lisjak Zvitorepec, volk Lakotnik in želvak Trdonja s pomočjo časovne ure potovali na Divji zahod, v Afriko, kameno dobo, med gusarje in na Luno, ni v stripih nikoli tekla kri. Nasilja ni maral. Humor je bil v ospredju. Vedel je, da kakor se on nasmiha že ob nastajanju, se bodo nato tudi bralci.
Pri trinajstih, ko je v kinu gledal Disneyjevo Sneguljčico, je sklenil, da bo tudi on nekoč delal risanke. Ker nato po končanem študiju kiparstva na likovni akademiji ni mogel uresničiti svoje želje po ustvarjanju risanih filmov, pa še davki so ga naenkrat močno udarili, ker je (pre)veliko delal (zaposlen je bil kot novinar Slovenskega poročevalca v časopisnem podjetju TT), je leta 1973 odšel v Nemčijo. Pri Bavaria Film so ga, deloholika, kot je bil, sprejeli z odprtimi rokami – in ostal je sedemnajst let. Med drugim je izrisal serijo štiristotih risanih filmov po zamislih francoskega karikaturista Guillerma Mordilla. Še naprej je ustvarjal tudi oglasne animirane filme, ki so se vrteli na slovenski televiziji.
Prizor iz gledališke predstave Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika: Trije mušketirji Slovenskega mladinskega gledališča Foto: Matej Povše/SMGL
Po osamosvojitvi Slovenije se je vrnil v Ljubljano. Ker seveda ni mogel nehati risati, se je posvetil politični karikaturi. Njegova zapuščina je resnično neizmerna. Zanjo skrbijo tudi njegovi ljubitelji s spletno stranjo www.muster.si. Stoti obletnici Mustrovega rojstva pa so se poklonili tudi v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani. Po eni od zgodb njegove najbolj znamenite serije stripov so pripravili predstavo z naslovom Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika: Trije mušketirji. Premiera predstave je bila prejšnji konec tedna in prve ponovitve so bile že kmalu razprodane. Tisti, ki so nekoč brali njihove dogodivščine, zdaj stripe kupujejo svojim vnukom – in tudi na predstavo jih bodo lahko peljali, saj se bodo, sodeč po prvih kritikah, lahko ob uri dolgi predstavi zabavali tako mlajši (starejši od šest let) kot nekoliko starejši obiskovalci.
Predloga za zgodbo je strip, ki je sicer prvič izšel leta 1968. Junaki se v predstavi s svojim časovnim strojem odpravijo v temačni skrivnostni srednji vek, kjer rešijo baronico ugrabitve, pomagajo oslepelemu kralju najti sina in še kaj se jim dogodi. Izgubljene dragocenosti, skrivnostne spletke, vratolomni preobrati – nič ni preveč za junake, ki so zgled pravega prijateljstva in boja za pravično stvar v predstavi, ki jo je režiral Matjaž Pograjc. Idejo in scenarij predstave sta oblikovala s Klaro Kastelec, ki nastopa tudi v vlogi Trdonje. Zvitorepca in Lakotnika upodabljata Jurica Marčec in Ivan Peternelj, Gulikožo in baronico pa Janja Majzelj in Maruša Oblak.
Jubilej Mustrovega rojstva pa so zaznamovali tudi pri Pošti Slovenije z izdajo priložnostne znamke. Na tokratni znamki z letnico 2025 je Mustrov znani lik Joža Gulikoža, žabon z mečem, pred katerim trepeta ves svet. Ostali trije junaki, Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik, so bili na znamkah upodobljeni že leta 1998.
Knjižnica Otona Župančiča
Tomaž Lavrič je študiral slikarstvo na Likovni akademiji v Ljubljani. Profesionalno se ukvarja z ilustracijo, politično karikaturo in stripom. Znan je tudi pod psevdonimi TBC, Josip Visarjonovič in Ton Ton. Kot Lovro Matič pa je zadnja leta tudi pisec zabavne otroške poezije. Njegovo delo obsega veliko število naslovov, med njimi Rdeči alarm, Ratman, Bosanske basni, Ekstremne športe … Ustvaril je znameniti lik Diarejo ter Sokola in golobico. Poznan in cenjen je v tujini, kjer je izšlo kar nekaj prevodov njegovih del in tudi izvirnih izdaj za založnike. Pri Stripburgerju je izdal album Slepo sonce (2004), kot urednik in eden od avtorjev pa je sodeloval tudi pri obsežni stripovski antologiji Slovenski klasiki. Leta 2015 je prejel medaljo za zasluge Republike Slovenije za izjemen prispevek na področju slovenske ilustracije, karikature in stripa ter leta 2017 Nagrado Prešernovega sklada.
Ob stoletnici rojstva Mikija Mustra vam razstavo pripravljamo v sodelovanju s Strip.art.nico Buch (www.stripi.si).
