Razstava slovenskega stripa v Celju

 

Deset let slovenske stripovske umetnosti

29 striparjev se predstavi
10. marec 2017 ob 11:05
Celje – MMC RTV SLO/STA

V Centru sodobne umetnosti Celje drevi odpirajo razstavo, s katero se bodo sprehodili po poti, ki jo je v zadnjem desetletju prehodil slovenski strip. Postavitev se bo večinoma posvetila stripu za odrasle, spregledala pa ne bo niti ustvarjanja za mlajše bralce.

Postavitev z naslovom Stripovsko desetletje. Strip v Sloveniji 2006—2016, ki bo na ogled do 7. maja, predstavlja izvirne strani iz izbranih stripov. Ob tem so na ogled tudi nekateri izseki iz delovnega procesa, iz česar je razvidno, da se tudi strip ni zmogel popolnoma izogniti vplivom novih tehnologij. Na ogled bodo tudi nekateri eksponati, ki so bili del stripovskih dogodkov v preteklem desetletju, ter stripi, ki so izšli kot samostojne knjižne izdaje, v stripovskih zbornikih ali pa so zaznamovali domačo periodiko.

Spregledano poglavje slovenskega ustvarjanja
Strip je bil v slovenskem umetnostnem prostoru dolgo prezrt medij. Prevladujoč komercialni strip je negativno luč vrgel tudi na kakovosten avtorski strip, ki je v zadnjem desetletju vendarle pridobil zasluženo pozornost in pomembne predstavitve v muzejih in galerijah.

Zadnje desetletje je bilo za stripovsko umetnost izrazito plodovito. Nekaj let je tako dajalo občutek, da se je strip končno usidral v dnevnem časopisju in da je pred nami plodna prihodnost, so v galeriji zapisali o razstavi, vendar sta ga kriza in lakomnost lastnikov ali pa zgolj častihlepnost odločujočih stripov po kratkem razraščanju v časopisih izrinili iz svojega prvotnega domovanja.

Kljub temu je vztrajnost različnih akterjev omogočila številne nove stripovske projekte. Nekateri javni uslužbenci in založniki so deloma prepoznali njegovo literarno-vizualno vrednost, zares pa jih je premamila njegova didaktična in izobraževalna zmožnost. Strip je v vlogi orodja posredovanja znanja postal pripomoček v različnih kulturnih institucijah, uvrstil pa se je tudi v razne pregledne razstave.

Na razstavi svoje delo predstavljajo Kaja Avberšek, Primož Bertoncelj, Suzi Bricelj, Matej de Cecco, Marko Derganc, Domen Finžgar, Miha Ha, dr. Horowitz, Saša Kerkoš, Jakob Klemenčič, Marko Kociper, Matej Kocjan – Koco, Tanja Komadina, David Krančan, Primož Krašna, Matej Lavrenčič, Tomaž Lavrič, Izar Lunaček, Marjan Manček, Martin Ramoveš, Gašper Rus, Jelka Godec Schmidt, Matjaž Schmidt, Iztok Sitar, Zoran Smiljanić, Damijan Sovec, Damijan Stepančič, Matej Stupica in Andrej Štular.

Razstava je tretja v seriji preglednih razstav stripovske produkcije, ki jih je Center sodobnih umetnosti Celje zastavil, da bi predstavil slovensko ustvarjalnost po desetletjih. Zasnovi in produkciji razstave se je tokrat pridružila revija Stripburger.

M. K.

Center Sodobnih Umetnosti Celje

Pregledna razstava stripa zadnjega desetletja bo v Celju na ogled do 7. maja. Foto: Facebook stran Centra Sodobnih Umetnosti Celje

Center Sodobnih Umetnosti Celje

Poleg posameznih originalnih strani iz izbranih stripov so predstavljeni tudi nekateri izseki iz delovnega procesa. Foto: Facebook stran Centra Sodobnih Umetnosti Celje

Vir: http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/deset-let-slovenske-stripovske-umetnosti/416970

Novo:

Palestina, leto 64. Zgodovinar Zaharija, goreč pripadnik obskurne, preganjane židovske verske sekte, zbira pričevanja o življenju božjega izvoljenca iz Galileje. Ob pomoči vina in srebrnikov mu uspe pregovoriti starca Aarona, zadnjo živo pričo dogodkov, da mu razkrije resnično zgodbo o čudodelcu Ješui.
A ta ni takšna, kot bi si je želel.

Dežela ječi pod rimsko okupacijo. Ješua, sin druge žene tesarja iz Nazareta, se s tolpo brezdelnih ribičev klati po galilejski provinci. Preživljajo se z drobnimi krajami in izsiljevanjem. Posel jim cveti, a je nevaren, in ko srečajo uličnega čarodeja Asso, se odločijo za novo kariero.

Sveto pismo nove zaveze je le skupek besedil, ki so jih po ustnem izročilu zapisali različni pisci mnogo let po dogodkih, ki jih opisuje, nato pa so jih še stoletja dodajali, odvzemali in prekrajali vse do različice latinske Vulgate v začetku 5. stoletja in njene dokončne potrditve na tridentinskem koncilu leta 1546. A kaj se je zgodilo v resnici? Kakšna bi bila lahko resnična zgodba o življenju Ješue, božjega izvoljenca, začetnika največje svetovne religije, okleščena vraževerja in blodenj, olepšav in pretiravanja, političnih kompromisov in cerkvenih dogem?
Poskus povsem ateistične razlage življenja nekega Mesije.

Cena: 19,00 eur

Predstavitev s podpisovanjem bo v četrtek, 16. marca 2017, ob 19:00 uri.
Z nami bosta Tomaž Lavrič in Gorazd Vahen.