Zbirka stripov v Muzeju novejše zgodovine Celje
Muzejska striparna: Dediščina 20. stoletja, zapisana v stripu
Ko smo pred leti v Muzeju novejše zgodovine Celje pripravljali razstavo o popularni kulturi, smo obiskali bluesovskega glasbenika Braneta Mihajlovića – Kosto, pri katerem smo poleg anekdot iz glasbenega sveta in glasbene opreme našli še poseben zaklad.
To so bili kupi in kupi stripov, zabavnikov, časopisov in revij.
Veseli vandrokaš je ena najstarejših revij v zbirki, ki so izšle v letih pred drugo svetovno vojno. Foto: Egon Horvat
Te je več desetletij zbiral njegov tast Igor Kloar, ki jih je tedensko kupoval od konca 30. do začetka 90. let dvajsetega stoletja. Tako je zbral skoraj 5000 različnih izvodov iz držav nekdanje Jugoslavije, med katerimi izrazito izstopa Srbija, ki je imela najbolj razvit stripovski trg, iz Slovenije ter Avstrije.
Da gre za izjemno zanimivo gradivo, ni bilo dvoma že od samega začetka. Ko smo zbirko leta 2018 temeljito pregledali in pripravili za odkup ter hrambo, se je izkazalo, da ni le številčno obsežna, temveč da so mnoge serije skorajda ali celo povsem popolne. Številne stripe je nekdanji lastnik dal vezati v debele platnice, označene z napisi imen in letnikov oziroma številk. Tako se je nabralo 88 knjig, v katerih je zaradi tega odlično ohranjenih 3307 izvodov. Vključno s 1577 izvodi, ki niso vezani, gre tako za skoraj 10 metrov t. i. sivega tiska, ki je imel posebno vlogo v življenju številnih generacij, odraščajočih v preteklih desetletjih.
Pogled v zgodovino stripovskih revij
Zgodovina stripa sega le nekaj desetletij dlje v preteklost kot pa gradivo, ki ga hranimo v muzeju. Zgodbe v sličicah so se namreč prvič pojavile konec 19. stoletja v ZDA, v 20. stoletju pa so se množično razširile po Evropi in hitro postale izjemno priljubljene. To velja tudi za območje nekdanje Jugoslavije, kjer je že leta 1935 izšla revija Strip, ki velja za prvo specializirano revijo stripov.
Stripi, revije in zabavniki na policah zavzamejo skoraj 10 metrov prostora. Foto: Egon Horvat
Pred drugo svetovno vojno
O tem, kako razširjen je bil strip v predvojnih letih tudi pri nas, pričajo številni primerki iz nedavno pridobljene zbirke Muzeja novejše zgodovine Celje, saj iz druge polovice tridesetih let preteklega stoletja muzej hrani več izdaj. Najstarejša med njimi je revija Mika Miš, ena prvih stripovskih revij v Jugoslaviji, ki je izhajala v Beogradu med letoma 1936 in 1941. V zbirki je ohranjenih 62 številk iz letnika 1937/1938. Različice imena ikonične Miki Miške, ki jo je leta 1928 ustvaril Walt Disney, je v svojem naslovu uporabilo več revij, med njimi dve reviji iz istega obdobja – Plavi zabavnik Mikijevog carstva ter Mickey Strip – Tednik senzacionalnih dogodkov in romanov v slikah. Tega je v letih 1938/1939 izdajalo časopisno-grafično podjetje Vjesnik iz Zagreba, eden najvidnejših ustvarjalcev revije pa je bil Walter Neugebauer, ki sodi med pionirje stripa v Jugoslaviji. Revija se je leta 1940 združila z revijo Oko in se preimenovala v Mickey Strip – Oko, nato pa še isto leto prenehala izhajati. Podobno usodo je imela tudi revija Veseli vandrokaš iz leta 1938, ki je bralkam in bralcem ponujala mešanico stripov, romanov v obliki podlistkov ter različnih zabavnih vsebin. Muzej hrani trinajst številk te revije ter devet številk Novega vandrokaša, ki jo je v zadnjih mesecih izhajanja nadomestil leta 1940.
Medtem ko so bile vse te revije bolj kratkega veka – revija Truba z italijanskimi in francoskimi stripi je na primer izšla v le 55 izvodih leta 1938 – pa je že leta 1939 začel izhajati Politikin zabavnik, ki ga lahko v Srbiji kupimo še danes. Poleg francoskega Spirouja tako velja za najstarejšo stripovsko revijo v Evropi. Namenjen je mladim bralkam in bralcem in je že od začetka objavljal stripe, znanstvene članke, zgodovinske prispevke in zanimivosti iz celega sveta. Priljubljen del Politikinega zabavnika so bili prevodi svetovno znanih stripov, kot so Racman Jaka, Asterix, Miki Miška, Flash Gordon in številni drugi. Po prekinitvi med 2. svetovno vojno je leta 1952 ponovno izšel s sloganom “za vse od 7. do 107. leta”, ki so ga priredili po sloganu kultnega francosko-belgijskega Tintina, “revije za mlade od 7. do 77. leta”. Če upoštevamo ta nekajletni premor, revija tako izhaja že 86 let. Zbiratelj, katerega zbirko hranimo v muzeju, je Politikin zabavnik kupoval v več obdobjih od najzgodnejših let pa vse do leta 1990 in shranil kar 524 kosov, največ iz prvih desetletij izhajanja.
Tri generacije Zvitorepca. Leta 1952 je bil kot strip objavljen v prilogi PPP, nato pa kot samostojna revija v letih 1970/71 in 1994. Foto: Egon Horvat
Velik razcvet stripa
Največji razcvet so stripovske revije v Jugoslaviji dosegle v obdobju od 60. do 80. let dvajsetega stoletja, ko je hkrati izhajalo med 30 in 40 različnih revij, nekatere v nakladah več deset ali celo sto tisoč izvodov. Sredi 60. let dvajsetega stoletja je v Novem Sadu v Srbiji prvič izšla revija Panorama, ki je objavljala bogat izbor različnih tujih stripov in je veljala za osrednjo stripovsko revijo. V šestih letnikih je izšlo 318 številk in prav toliko jih vezanih v debele platnice hrani tudi muzej. Od drugih priljubljenih revij iz tega obdobja najdemo Stripoteko, Panoramo, Eks almanah, Cak in Cak ekstra, Zenit, Kremenkov zabavnik, Karavan, Biser strip in še kakšno. Te stripe je zbiratelj očitno tudi najbolj prebiral, saj predstavljajo velik del celotne zbirke.
Čeprav prevladujejo stripi, ki so izhajali v Beogradu, Novem Sadu, Nišu in Zagrebu, ki so bili v tem obdobju središča stripovske produkcije na območju nekdanje Jugoslavije, pa se najde precej naslovov tudi iz Slovenije. Prva revija s stripi pri nas je bil Zvitorepec, ki je izšel leta 1966 in ga je izdajal Delov oddelek Tisk za mladino in razvedrilo, osrednji del revije pa so bili stripi Mikija Mustra. Te je predhodno objavljal v zabavni prilogi Slovenskega poročevalca PPP – Poletove podobe in povesti, ki je izhajala leta 1952 in je poleg stripov vsebovala še zgodbe, križanke, šale in novice.
Med slovenskimi naslovi se znajdejo še Majin strip – Nedeljna zabavna revija iz let 1960/61, pa tudi revije, ki niso izdajale stripov, ampak druge vsebine za mlajšo generacijo. Takšen je bil družinski ilustrirani časopis Tovariš z različnimi poučnimi članki, novicami, reportažami in potopisi, verjetno marsikomu znan satirični List za pametne Slovence Pavliha, med njimi pa s svojo barvitostjo izstopa Vseved: Enciklopedična revija za mlade. V treh letnikih revije najdemo številne poučne članke o okolju, vesolju, geografiji, živalih, kulturi in umetnosti, znanih osebnostih in podobno. Revijo je izdajal ČGP Delo in je izhajala vsakih 14 dni, razen med šolskimi počitnicami. S ceno 3,5 dinarja je bila skoraj dvakrat dražja od večine preostalih revij iz tistega obdobja, v nasprotju z njimi pa je bila tiskana na kakovosten gladek papir in izredno bogata z barvnimi ilustracijami. Čeprav je izhajala le med letoma 1970 in 1972, Vseved izstopa v zlatem obdobju slovenskega otroškega tiska.
V rubriki Človek in njegova civilizacija je na primer v več nadaljevanjih poročal o človeškem osvajanju Lune, kar je mlade v prvih letih po pristanku na Luni gotovo izjemno zanimalo. Foto: Egon Horvat
Stripovske in revijalne vsebine kot okno v preteklost
Prebiranje stripov in revij razkrije marsikatero zanimivo dejstvo o času, v katerem so izšli. Zapisovanje cen v novem in starem dinarju na izvodih, ki so izhajali leta 1966, priča o menjavi valute, s čimer se je povečala vrednost dinarja za stokratnik. Cenam je zanimivo slediti tudi v letih, ko je v Jugoslaviji vladala visoka inflacija. Strip Art, sarajevska revija, je sredi leta 1985 stala 70 din, le leto dni kasneje pa že 150 din, ne da bi se med tem spremenila kakovost ali obseg priljubljene stripovske revije. Revija, ki je bila nekakšen povezovalni člen med jugoslovansko in evropsko stripovsko sceno, je sicer začela izhajati v 70. letih dvajsetega stoletja pri založbi Oslobođenje, odgovoren zanjo pa je bil Ervin Rustemagić – a le neformalno, saj je bil ob ustanovitvi še mladoleten in ga zato uradno niso podpisali kot glavnega urednika revije.
Revije so se poleg prodaje financirale tudi iz oglaševanja, zato v njih najdemo številne zanimive oglase. Radenska se je na primer v 60. letih 20. stoletja promovirala z geslom “osvežuje in zdravi”, kar bi bilo danes (najmanj) zavajanje potrošnikov. V revijah najdemo oglase za marsikateri predmet, ki se nahaja v naših muzejskih depojih, na primer tehtnice nekdanjega celjskega podjetja Libela, ki pa jo verjetno kdo med bralkami in bralci še vedno tudi uporablja doma.
Pri razvrščanju revij po letnikih in številkah je kdaj že kazalo, da kakšna številka manjka, pa se je pri podrobnem preučevanju gradiva izkazalo, da ta številka sploh ni izšla. V zadnjem trenutku so morali zaradi cenzure tako umakniti revijo Veseli zabavnik: Nedeljni list s satirično vsebino, ki je velikokrat pisala o političnih in družbenih temah, ne povsem skladno z uradno ideologijo in politiko takratne države. Kaj je bilo oblastem spornega v številki sedem leta 1957, lahko le ugibamo.
“Tovariš šef, zdaj vas imam pa zadosti: ali mi dvignete osebni dohodek ali pa si bom zmanjšala dekolte”. Pavliha, letnik 25, številka 2, 10. 1. 1968. Foto: Egon Horvat
Če prelistamo satirični časopis Pavliha iz leta 1968, pa postane več kot očitno, kako se je spremenil pojem politične korektnosti. Odkrito seksistične karikature v njem je takratna oblast očitno dovoljevala, danes pa jih javnost gotovo ne bi tolerirala. Hkrati pa je Slovenija avto v svojem oglasu za avtomobile znamk Zastava, Škoda, Pretis-Nsu in Wartburg izmenično uporabljal ilustracijo ženske in moškega za volanom. To je precejšen obrat v perspektivi, če upoštevamo, da ima danes bistveno večji delež žensk vozniški izpit kot v preteklosti, a je hkrati ženska v avtomobilskih oglasih največkrat upodobljena kot estetski dodatek k zloščeni pločevini ali pa žena in mati na sovoznikovem sedežu.
Gotovo bi bralke in bralci v stripih in revijah našli še mnogo zanimivega, kar je pri popisu in raziskovanju gradiva za zdaj ostalo spregledano. Stripovske revije in druge izdaje v zbirki so zanimive tako za zbirateljice in zbiratelje kot tudi vse, ki bi želeli skozi časopisni in revijalni tisk pogledati v preteklost ali pa obujati spomine na pretekla obdobja. Ko se bo v prihodnje pojavila priložnost, da zbirko postavimo na ogled javnosti, bomo zato razmislili tudi o tem, kako obiskovalkam in obiskovalcem omogočiti, da si revije ne samo ogledajo, ampak jih imajo možnost tudi zares prebirati.
VIRI:
VIRI: Max Modic, Vrnitev starih dobrih časov, Mladina, št. 23, 11. 6. 2001, Kultura
Spletna stran: https://www.mladina.si/97381/vrnitev-starih-dobrih-casov (dostop: 11. 8. 2025)
Sitar, Iztok. 50 let Zvitorepca. Pogledi.si. Dostopno na: https://pogledi.delo.si/knjiga/50-let-zvitorepca (dostop: 8. 8. 2025)
Sitar, Iztok. Zgodovina slovenskega stripa 1927–2017: Devetdeset let stripa na Slovenskem. Ljubljana: UMco, 2017.
Urška Repar, Muzej novejše zgodovine Celje*
*Urška Repar je višja kustodinja v Muzeju novejše zgodovine Celje
