Femicomix

Zakaj žensk strip ne bi zanimal?

.
Striparke s “komikazami” nad Šiško
29. september 2015 ob 19:20,
zadnji poseg: 29. september 2015 ob 19:34
Ljubljana – MMC RTV SLO

Komikaze, mreža neodvisnih stripark, ki povezuje stripovske aktivistke iz Hrvaške, Balkana in Evrope ter se posveča promociji neodvisne stripovske scene in avtorske produkcije, s projektom Femicomix “napada” kino Šiške.

V sklopu 21. festivala Mesto žensk, katerega osrednji del bo sicer potekal med 5. in 15. oktobrom, že danes v CUK Kino Šiška vrata odpira razstava stripov 17 umetnic Femicomix, ki predstavlja moč in zmogljivost ženskega avtorskega izraza v sodobnem stripu.

Odpravljanje predsodkov
“Ženski strip v estetskem smislu ne obstaja. Obstaja pa neko splošno prepričanje, da žensk strip ne zanima. Navkljub temu pa je v avtorskem stripu vse več avtoric. Ena od misij programa Komikaz je tudi afirmacija stripovskih avtoric”
, so zapisali avtorji postavitve. Nekatere med njimi so bile prvič objavljene ravno v Komikazah, sama mreža pa je bila večkrat označena kot “ženska” ravno zaradi kopice aktivnih protagonistk. Selekcija sodelujočih avtoric je nastala iz arhiva objavljenih spletnih in tiskanih izdaj Komikaz.

Danes mreža Komikaze združuje 240 avtorjev/avtoric iz 45 držav, do zdaj je izšlo 37 spletnih številk, 13 tiskanih albumov in serija posebnih izdaj, objavili so že 4.300 strani stripov, postavili 177 razstav in organizirali 40 delavnic.

Današnje odprtje spremlja DIY delavnica bedžev s Petro Brnardić in Petro Balekić ter koncert hrvaškega zbora Praksa. Svoje nezadovoljstvo in socialni upor “praktiki” izražajo na ulicah s pesmimi, ki govorijo o družbenih razlikah, s katerimi se spoprijemamo, razredni solidarnosti in preseganju nacionalnih meja.

A. J.

Petra Balekić

Razstavo Femicomix lahko v Šiški ujamete do 19. 10. Foto: CUK Kino ŠiškaVir: http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/zakaj-zensk-strip-ne-bi-zanimal/375146

Femicomix

Femicomix: Strip je presegel kulturo moške pubertete

Avtor: Deja Crnović

Kot preddogodek Mesta žensk se bo nocoj v Kinu Šiška odprla razstava stripov avtoric z območja nekdanje Jugoslavije.

FEMICOMIX je projekt, ki združuje 17 stripovskih umetnic in poskuša poudariti moč in potencial ženskega avtorskega izraza v sodobnem stripu.Ženski strip v estetskem smislu sicer ne obstaja, obstaja pa splošno prepričanje, da žensk strip ne zanima. Kljub temu je v avtorskem stripu vse več avtoric.

Petra Varl - Pari

Ena od misij programa Komikaz je tako tudi afirmacija stripovskih avtoric. Nekatere med njimi so bile prvič objavljene ravno v Komikazah, mreža pa je bila večkrat označena kot “ženska” ravno zaradi kopice aktivnih protagonistk. Selekcija sodelujočih avtoric je nastala iz arhiva objavljenih spletnih in tiskanih izdaj Komikaz.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedala kustosinja razstave Ivana Armanini, je razstava nastala tudi zato, da bi pokazali, da strip na področju nekdanje Jugoslavije ni več zgolj kultura za ohranjanje moške pubertete ali medij, ki bi bil rezerviran za moške, temveč je evolucija v žanr prinesla tudi več spolne uravnoteženosti.Komikaze so neprofitno združenje oz. mreža neodvisnega stripa, ki povezuje stripovske aktivistke in aktiviste iz Hrvaške, Balkana in Evrope. Komikaze so začele delovati leta 2002 kot e-projekt s spletnim naslovom komikaze.hr. Danes mreža združuje 240 avtorjev/avtoric iz 45 držav, do zdaj je izšlo 37 spletnih številk, 13 tiskanih albumov ter serija posebnih izdaj, objavili so že 4.300 strani stripov, postavili 177 razstav in organizirali 40 delavnic.Avtorice razstave: Nina Bunjevac/Kanada; Amandine Meyer/Francija; Amanda Baeza/Portugalska; Bojana Bogavac/Črna Gora; Ivana Pipal/Hrvaška; Petra Brnardić/ Hrvaška; Petra Balekić/ Hrvaška; Ena Jurov/ Hrvaška; Dunja Janković/ Hrvaška; Lina Rica/ Hrvaška; Nele Broenner/Nemčija; Neja Tomšič/Slovenija; Petra Varl/ Slovenija; Katie Woznicki/ZDA-Srbija; Agneizska Piksa/Poljska; Anna Ehrlemark/Švedska; Ivana Armanini/ Hrvaška.

Foto: Matej Leskovšek

Vir: http://www.siol.net/kultura/umetnost_in_oblikovanje/2015/09/strip_je_ze_presegel_kulturo_moske_pubertete.aspx

MSUM – sobota 03.10.2015 ob 10:00

Gledališče Toneta Čufarja Jesenice

Miki Muster: Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika (zabavna predstava)

MSUM – Pregledna razstava Mikija Mustra

 

Miki Muster: v odštevanju do 90-letnice še pregledna razstava

V MSUM od danes na ogled velika retrospektiva
1. oktober 2015 ob 09:28
Ljubljana – MMC RTV SLO

Letošnjemu velikemu Prešernovemu nagrajencu Mikiju Mustru bo posvečena pregledna razstava, ki jo bodo nocoj odprli v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (MSUM). Ogled razstave ponuja popotovanje skozi Mustrovo ustvarjanje na področjih stripa, slikanic, risank, oglasov in karikature.

Organizator razstave Aleksander Buh, direktor zavoda Strip art in lastnik Stripartnice Buch, si je razstavo zamislil kot celoten pregled Mustrovega dela. Kljub vsemu pa bo v MSUM na 400 kvadratnih metrih na ogled le polovica umetnikovega opusa, saj je ta pač izredno obsežen.

Muster se je izšolal za kiparja, a ga je kasneje premamila risba. V prvi razstavni sobi bo stala fotografija Mustrovega edinega kipa v naravni velikosti, ki upodablja narodnega heroja Štefana Kovača in stoji v Murski Soboti. V sosednjem prostoru se bodo vrtele tudi risanke, ki jih je Muster sredi 70. let risal za humorista in karikaturista Guillerma Mordilla (plod njunega sodelovanja je serija 400 risanih filmov v skupni dolžini skoraj 400 minut). Tretja soba bo posvečena televizijskim reklamam, katerih skupno število se prav tako giblje blizu 400.

Stripi v središču pozornosti
V četrti, največji sobi bodo po besedah Buha kronološko predstavljeni stripi o Zvitorepcu. Razstavljenih bo 11 knjig o zvitemu lisjaku, iz vsake knjige pa bodo na ogled tudi po tri originalne stripovske table. V peti sobi bodo razstavljene reprodukcije Mustrovih slikanic, šesta pa bo namenjena originalom Mustrovih političnih karikatur. Med drugim bodo na ogled tudi diplome, priznanja in nagrade, ki jih je Muster prejel, tudi Prešernova nagrada.

Ustvarjalni sobotni dopoldnevi
Zadnja soba je zamišljena kot otroška soba. V njej bodo ob sobotah dopoldne potekali tudi dogodki, namenjeni najmlajšim. Že to soboto bo gledališče Toneta Čufarja z Jesenic uprizorilo Igrico z Zvitorepcem, Trdonjo in Lakotnikom. Prihodnjo soboto bo Igor Ribič izvedel Risarske karaoke, 17. oktobra pa se obetajo stripovska delavnica z Matejem de Ceccom ter lutkovna predstava Ježek na obisku. Literarno gledališki nastop bo 24. oktobra pripravil Andrej Rozman Roza.

Ko se muzej zapre, se zabava šele začne …
V sklopu razstave so po uradnem zaprtju muzeja predvideni tudi večerni dogodki, ki bodo brezplačni. Pavle Ravnohrib bo 8. oktobra za Prešernovega nagrajenca recitiral pesmi Franceta Prešerna, 15. oktobra pa bo na temo Rad imam življenje in stripe občinstvo zabaval kantavtor Adi Smolar. Blues in rock bodo 22. oktobra preigravali Blues Kitchen, zadnji večerni dogodek 29. oktobra pa bo minil v družbi Jerneja Kuntnerja, ki bo izvedel urico z Mercatorijem, Pšemekom, …, in Butnskalo.

Mustrovo leto
Pregledna razstava v MSUM sovpada z Mustrovo 90-letnico (praznoval bo 22. novembra), sledi ponatisu cele serije stripov o Zvitorepcu in se bo zgodila v letu, ko je pionir slovenskega stripa prejel Prešernovo nagrado. Na ogled bo do 1. novembra.

Miki Muster
Miki Muster je ustvaril več kot 40 zgodb o Zvitorepcu, Trdonji in Lakotniku. Foto: BoBo
.

Miki Muster
Miki Muster spada med pionirje slovenskega stripa in je eden najuspešnejših ustvarjalcev na področju stripa in risanega filma v Sloveniji. S stripi Mikija Mustra, po izobrazbi akademskega kiparja, odraščajo številne generacije. “V svojih risbah sem se vedno zavzemal za mir in nič nasilja,” je dejal, ko je prejel srebrni red za zasluge za vrhunsko pionirsko delo na področju slovenskega animiranega filma in stripa. Foto: MSUM
.


Glavni junaki stripov – karikaturistično preoblikovane počlovečene živali – so delno nastali na podlagi domače ikonografije oziroma tradicije. Foto:MSUM
.