Sto let Balkana v Belgijskem centru stripa

Belgija ni le dežela čokolade, Smrkcev in pomfrita, ampak tudi domovina evropskega stripa in še vedno njegova velesila, tako da si organizatorji razstave štejejo v čast, da so jih povabili k sodelovanju.

Po besedah kuratorja Štefana Simončiča je bila povod za vabilo razstava v sklopu evropske prestolnice kulture (EPK) leta 2012 z imenom Stripovski junaki rešujejo Evropo, ko so bila v Umetnostni galeriji Maribor na ogled dela 140 evropskih avtorjev.

Tako so ob stoletnici prve svetovne vojne odprli razstavo 100 let Balkana, na kateri predstavljajo stripe iz nekdanje Jugoslavije, ki je bila v zlatih časih med desetimi stripovskimi velesilami. K temu so seveda pomembno prispevali tudi slovenski avtorji Miki Muster, Tomaž Lavrič, Iztok Sitar, Zoran Smiljanić in Kostja Gatnik.

Razstavlja več kot 80 avtorjev, od tridesetih let prejšnjega stoletja naprej, največ iz Hrvaške in Srbije, ki imata tudi najmočnejšo produkcijo in sta najbolj prodrli na tuje trge – Srbi predvsem v frankofonsko okolje, Hrvati pa v Ameriko.

Žal brez ženskih avtoric in najstarejšega slovenskega stripa
Iztok Sitar, ki je opravil širšo selekcijo stripov za razstavo, obžaluje, da med avtorji ni nobene ženske. Sam jih je sicer predlagal, a niso dobili izvirnikov, ki jih je v glavnem prispeval največji zbiratelj izvirnih stripov iz nekdanje Jugoslavije, Hrvat Mladen Novaković.

Iz istega razloga med razstavljenimi avtorji ni najstarejšega stripa oziroma protostripa Hinka Smrekarja. Za očeta slovenskega stripa sicer z zamorčkom Bu-ci-bujem iz leta 1927 velja Milko Bambič. Zlati časi jugoslovanskega stripa so bila sedemdeseta in osemdeseta leta prejšnjega stoletja. “Jugoslavija je bila med desetimi najbolj razvitimi stripovskimi državami, to je fascinanten podatek,” poudarja Sitar.

Stripi na ogled tudi na slovenskem veleposlaništvu
Vzporedno z razstavo v bruseljskem stripovskem središču je na ogled tudi razstava slovenskih stripov na slovenskem veleposlaništvu, ki poleg prej omenjenih vključuje tudi druge avtorje – Marjana Amaliettija, Bernarda Kolleja, Marka Kocipra, Izarja Lunačka in Jakoba Klemenčiča.

Ob stoletnici prve svetovne vojne so odprli razstavo, na kateri se predstavlja strip iz nekdanje Jugoslavije, ki je bila v zlatih časih med desetimi stripovskimi velesilami. Foto: MMC RTV SLO

Ponosen sem, da je razstava na ogled v največjem in najboljšem muzeju stripa v Evropi – Belgijskem centru stripa.
Štefan Simončič, kurator razstave

.

“Belgija je res velesila v svetu stripa. Strip je na vsakem koraku, javno življenje je prežeto s stripom … To je Meka za strip, o kateri lahko mi, par entuziastov iz Slovenije, le sanjamo,” meni Zoran Smiljanić, ki je prepričan, da strip, čeprav izgublja bitko z računalniškimi igricami in čudesi elektronike, ne bo izumrl, saj ima svoje občinstvo in prihodnost, o čemer priča tudi ta razstava. Foto: MMC RTV SLO
.

P. G.
.
Vir – video:  http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/sto-let-balkana-v-belgijskem-centru-stripa/338574

Strip z Balkana na ogled v Meki evropskega stripa

Boris Jaušovec – Sreda, 4. junij 2014

Hrvaški stripar Štef Bartolić in kustos razstave Štefan Simončič pred panojem razstave.
Foto: Boris Jaušovec

Bruselj – Sto let stripa na Balkanu je naslov razstave, ki so sinoči slovesno odprli v Belgijskem stripovskem središču, ki je največji muzej stripa v Evropi. “Ponosen sem, da je razstava na ogled v največjem in najboljšem muzeju stripa v Evropi – Belgijskem centru stripa,” je ob otvoritvi povedal kustos razstave Štefan Simončič iz Združenja Epeka iz Maribora.

Na razstavi, ki bo na ogled vse do 16. novembra, je na ogled okoli 80 originalnih stripovskih tabel kakšnih 55 stripovskih avtorjev iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Makedonije ter Hrvaške in Srbije. Slednji imata tudi najmočnejšo produkcijo, in srbski avtorji so še posebej cenjeni v frankofonskem okolju, Hrvati pa na ameriškem tržišču. Slovenijo zastopajo starosta slovenskega stripa Miki Muster, pa legendarni Kostja Gatnik, Tomaž Lavrič, Zoran Smiljanić in Iztok Sitar. Žal med njimi ni Hinka Smrekarja, ki je protostripe risal že leta 1914, ker organizatorji iz Epeke njegovih del, naše kulturne dediščine v lasti Narodne galerije v Ljubljani zavoljo velikih stroškov prevoza in zavarovanja niso mogli predstaviti v Bruslju. Je pa ta razstava stripa, poleg še ene manjše na slovenskem veleposlaništvu, kjer so predstavljeni le slovenski striparji, redki trajnejši projekt, ki je ostal od Maribora evropske prestolnice kulture 2012. Tedaj je namreč v Mariboru Epeka s Štefanom Simončičem pripravila odmevno striparsko razstavo Stripovski junaki rešujejo Evropo. Za to razstavo so izvedeli v Belgijskem stripovskem centru, vendar projekt kljub temu ni bil izbran med trajnostne projekte evropske prestolnice. Razstavo so lahko izvedli le zavoljo finančne pomoči mesta Bruselj, pa slovenskega veleposlaništva in pomoči entuziastov. Direktor muzeja Willem De Graeve je v pogovoru za Večer dejal, da so vedeli za kakovost stripa na območju nekdanje Jugoslavije: “Ob obletnici prve svetovne vojne smo hoteli pripraviti razstavo, ki ne bi bila navadna komemoracija tega dogodka, temveč nekaj več, nekaj bolj svežega. Balkan nam je prišel na misel, saj je prvo svetovno vojno sprožil atentata v Sarajevu. Regija je podobna Belgiji, več jezikov, presečišče kultur, dogaja pa se tudi renesansa stripa, ki jo je predstavila tudi mariborska razstava, saj je kreativnost tamkajšnjih ljudi neizmerna.”

Vir: http://nov.vecer.com/clanek.aspx?id=201406046033887

Čudaki ljubijo drugače – Studio City

http://ava.rtvslo.si/predvajaj/studio-c … 74278682;;
od 33:09 do 33:49