Stan Lee

Umrl je Stan Lee, ustvarjalec Spider Mana, Iron Mana in drugih superjunakov

Rodil se je kot Stanley Martin Lieber
12. november 2018 ob 21:17
Los Angeles – MMC RTV SLO

Poslovil se je Stan Lee, stripar in filmski producent, ki je na novo definiral superjunaštvo in v popkulturo vpisal ikonične superjunake, kot so Spider Man, Iron Man, Maščevalci in Možje X, in vrsto let kraljeval imperiju Marvel Comics.

Poslovil se je danes v zdravstvenem centru Cedars-Sinai v Los Angelesu, v 96. letu starosti, je po poročanju Reutersa sporočila njegova hči J. C. Lee.

Stan Lee je bil pravzaprav njegov psevdonim. Rodil se je kot Stanley Martin Lieber in si nadel kratko skrivno ime, ker je “mislil, da bo nekoč napisal naslednji veliki ameriški roman”, in ni hotel uporabiti svojega pravega imena na “trapastih malih stripih”.

Megalomanske franšize
Svetovi njegovih superjunakov so prerasli v megalomanske franšize, takšni so denimo Spider Man, Iron Man, Maščevalci, Možje X, Varuhi galaksije, Črni panter in tako dalje. S filmi o njih so kina po vsem svetu skupno naredila 20 milijard dobička. Njegovi stripovski junaki po tekočem traku dobivajo filmske ekranizacije in so svetovne ikone z veliko večjim krogom oboževalcev, kot so samo ljubitelji stripov.

Mnogi se strinjajo, da zato, ker je Leeju uspelo iz likov izvabiti kompleksnost, humanost, skrbi in negotovosti. “Počutil sem se, kot da bi bilo zabavno vedeti več o njihovih zasebnih življenjih in osebnostih, da bi pokazali, da so človeški poleg tega, da so super,” je leta 2010 povedal za NPR News.

Stripi, ki odpirajo družbena vprašanja
Stan Lee je svoje stripe od nekdaj videl kot prostor za tematizacijo družbenih vprašanj. Možje X so na primer nastali kot metafora za diskriminacijo, njegov Črni panter pa je prvi temnopolti superjunak.

Zadnja leta je ustvarjalno energijo vlagal v eno samo vejo svojega imperija POW (Purveyors of Wonder) Entertainment, in sicer Stan Lee’s Kids Universe. Prek različnih medijev – stripov, televizije in digitalnih ponudnikov – je otrokom ponujal vedno nove like in vsebine.

Leta 2008 so mu v ZDA podelili najvišje mogoče državno kulturno priznanje, ameriško nacionalno medaljo za umetnost.

N. Š.


Rodil se je kot Stanley Martin Lieber. Psevdonim si je nadel, ker je “mislil, da bo nekoč napisal naslednji veliki ameriški roman”, in ni hotel uporabiti svojega pravega imena na “trapastih malih stripih”. Foto: Reuters

Novo:

5. ponatis Cvječarnice u kuči cveča (dodana “zabranjena” epizoda s Titom, objavljena v Mladini)

Cena: 17 eur

Fotografija osebe STRIP.ART.NICA BUCH.

U petom, dopunjenom izdanju Cvjećarnice u kući cveća, pored novog predgovora Lazara Džamića, očekuje vas ekskluzivni intervju sa Slobodanom Šijanom o vezama između Maratonaca i Alana Forda. Specijalno poglavlje posvećeno je „zabranjenoj“ epizodi sa Titom, objavljenoj u ljubljanskoj Mladini.

Nakon velikog uspeha prethodna četiri izdanja, pred čitaocima je nova i naprednija verzija ove nesvakidašnje studije, prve knjiga takve vrste na našim prostorima, o kultnom stripu Alan Ford i kulturološkom značenju njegove popularnosti u bivšoj SFRJ. Neizostavno štivo generacija koje su odrastale sedamdesetih i osamdesetih godina prošlog veka, Alan Ford je sa svojim junacima i farsičnim zapletima umeo da nasmeje do suza, ali je zahvaljujući originalnom i prepoznatljivom likovnom izražaju i dijalozima uvek bio mnogo više od “običnog” stripa. Lazar Džamić je u Cvjećarnici u kući cvećapokušao da odgovori na nekoliko važnih pitanja. Najveće od njih glasi: zbog čega je Alan Ford ogromnu popularnost, osim u Italiji, zemlji svog nastanka, zabeležio još jedino u SFRJ i nigde više u svetu? Ne manje značajno pitanje tiče se prevoda: zašto istinski poznavaoci i ljubitelji Alana Forda u Srbiji priznaju samo briljantni hrvatski prevod Nenada Brixyja? Lazar Džamić je majstorski ukazao na duboke i prepletene veze ovog stripa i života u bivšoj domovini, ali i podsetio da Alan Ford i dalje živi, jer uprkos tome što ovaj deo sveta proizvodi više istorije nego što može da podnese, naravi i način razmišljanja na Balkanu postojano odolevaju zubu vremena, a matrica zbivanja proteže se i na naredne generacije.

Cvjećarnica u kući cveća ilustrovana je brojnim prizorima iz stripa, maštovito napisana i kreativno dizajnirana. To je knjiga koja će čak i onima koji nikada nisu čitali Alana Forda pružiti uvid u fenomen jednog doba, jedne zemlje, nedovršene prošlosti. To je i priča u kojoj će svako od nas pronaći i deo sebe…

Novo:

Fotografija osebe STRIP.ART.NICA BUCH.

Zgodba Mikija Mustra po predlogi Janeza Trnovca je bila v knjižni obliki prvič objavljena leta 1956. Popelje nas v Južno Ameriko, kjer se brata odpravita po sledeh očeta, ki je tja odšel s trebuhom za kruhom. Na pustolovski poti ju čakajo težke, a tudi lepe dogodivščine. Zgodba, ki si jo zapomnimo.

Cena: 25,00 eur (trda vezava), 12,90 eur (broširano)

Fotografija osebe STRIP.ART.NICA BUCH.

Trilogija Ostrostrelec, Stezosledec in Poslednji Mohikanec nas popelje v Severno Ameriko, v drugo polovico 18. stoletja, ko so se Francozi in Angleži tam bojevali za prevlado. Po indijanskih zgodbah iz knjig J. F. Coopra je posnetih več filmov, v stripu pa se je s to zanimivo tematiko preizkusil tudi Miki Muster.

Cena: 27,00 eur (trda vezava), 15,00 eur (broširano)