Razstava na Ljubljanskem gradu

Generacija D: Slovenska ustava v stripu

Stripar Zoran Smiljanić v sodelovanju z državnim zborom in ustavnim sodiščem.

Slovenska ustava je precej dolgočasna in duhamorna knjižica. Kup abstraktnih pravil in členov, ki so zanimivi toliko kot pravilnik o ravnanju z odpadki ali telefonski imenik. Zoran Smiljanić se je moral pošteno potruditi, da je v njej našel zaplet, dramo in humor, da bi pritegnil tudi mlajše bralce. A mu je uspelo. Smiljanić, avtor znamenitih stripovskih serij Hardfuckers in Meksikajnarji, je pač človek, ki zna tudi najbolj dolgočasne in duhamorne tekste obuditi v življenje.

Ustava je najvišji splošni pravni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve. Vanjo so zapisana splošno veljavna načela, s katerimi se strinjajo skoraj vsi državljani, zato je za njena sprejetje in spremembo v parlamentu običajno potrebna dvotretjinska večina. V skladu z ustavo mora biti vsak zakon, uredba in predpis; to nadzira ustavno sodišče. Ponavadi ima ustava tudi preambulo (uvod) z razlogi, ki so terjali njeno sprejetje, in vrednotami, ki naj bi se z njo uresničevale.

Zoran Smiljanić členov, ki bi jih spremenil v stripovsko obliko, ni izbiral sam, ampak sta to naredila dr. Erik Kerševan (z ustavnega sodišča) in dr. Miro Cerar (s pravne fakultete), ki je tudi uredniško bdel nad projektom. Osnovna ideja je bila, da se junaka – Miha in Maja – sprehajata po ustavi kakor po nekakšni pravljični deželi ali videoigrici in ob različnih členih doživljata razne pustolovščine in spoznanja.

S prof. Cerarjem sta se redno dobivala in dolge ure pregledovala že narejene materiale ter ustvarjala nove. »Kadar koli sem v svoji vesoljski nevednosti in ignoranci ustrelil kakšnega kozla, mi je prijazno razložil, v čem je problem, in me popeljal na pravo pot. Ustava je eksaktna reč in treba je bilo upoštevati določena pravila,« priznava Zoran.

Pri pripravi stripa je imel precej svobode, a ne toliko, kot bi si je želel, pravi. »Hudič je bil v podrobnostih, na katere še pomislil nisem. Z vsakim stavkom sem odprl pravna in druga področja, o katerih se mi ni niti sanjalo in ki bi lahko ustvarila napačne predstave. Ko sem po številnih seansah z dr. Cerarjem že mislil, da je zadeva le še pred končno realizacijo (tuširanje in barvanje), se je pravo delo šele začelo. Dve ekipi strokovnjakov sta me neusmiljeno nadzorovali na vsakem koraku, njihovemu budnemu očesu ni ušla niti najmanjša podrobnost. Moje ideje so praviloma upoštevali, treba pa je bilo najti pravi način, kako jih predstaviti.« Za človeka, ki je večino življenja služil kruh s politično nekorektnimi stripi, je bila to kar travmatična izkušnja, priznava Zoran. »Ampak mislim, da strip služi svojemu namenu. Navsezadnje ni kar tako narisati svoj prvi državotvorni strip.«

Staš Ivanc

Vir: https://www.delo.si/druzba/panorama/slovenska-ustava-v-stripu.html

Razstava na Ljubljanskem gradu

Poučna lekcija, pa ne le za sedmošolce

Ustava v stripu z ilustracijami Zorana Smiljanića do 3. decembra gostuje na Ljubljanskem gradu.


Ustavo v stripu so kot pripomoček pri razumevanju demokracije in aktivnega državljanstva dobili vsi letošnji slovenski sedmošolci Ilustracija Zoran Smiljanić

Ustava v stripu, ki s šestdesetimi izbranimi členi kot stalna razstava domuje v parlamentu, se je za dva meseca in pol preselila v Peterokotni stolp Ljubljanskega gradu. Razstavo je otvoril predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan v družbi predsednika ciprskega parlamenta Demetris Siluris, ki je z delegacijo na uradnem obisku v Sloveniji. O svojem ustvarjanju je na kratko spregovoril tudi avtor, stripar Zoran Smiljanić.

image
Ustava Republike Slovenije, temeljna listina slovenske države FOTO: Igor Zaplatil

Ustava v stripu je nastala ob 20-letnici sprejetja leta 2011 kot projekt državnega zbora in ustavnega sodišča ter bila dopolnjena v letih 2014, 2016 in 2017, ko je naposled izšla še v knjižni obliki. Na začetku tega šolskega leta so jo v okviru projekta Aktivno državljanstvo kot pripomoček pri razumevanju demokracije in aktivnega državljanstva dobili vsi slovenski sedmošolci pri predmetu Državljanska in domovinska vzgoja ter etika.

Pot sožitja in miru

Izdaja je osvežena s predgovori predsednika državnega zbora Dejana Židana, ministrice za pravosodje Andreje Katič in predsednika ustavnega sodišča Rajka Kneza, ki je v nagovoru mladim državljam poudaril, da ne gre le za pravice, gre tudi za dolžnosti. »Ustava vzpostavlja ravnovesje med njimi in s tem je osnovni družbeni dogovor. Ustava nam/vam kaže pot sožitja in miru. K temu, verjamem, boste/bomo vedno stremeli. To bo človeštvo potrebovalo bolj kot ekonomsko blaginjo.«

image
Glavna junaka Maja in Miha se na zabaven in poučen način sprehodita čez najpomembnejše člene ustave in naposled ugotovita, da ustava je zakon! Ilustracija Zoran Smiljanić

Poleg ilustrirane pripovedi v slovenščini, med katero se glavna junaka Maja in Miha na zabaven in poučen način sprehodita čez najpomembnejše člene ustave ter se tako učita demokracije in aktivnega državljanstva, so na razstavi do 3. decembra letos na ogled še tiskane izdaje v madžarščini, italijanščini in angleščini ter ustava v Braillovi pisavi.

S.B.

Vir: https://www.delo.si/novice/slovenija/poucna-lekcija-pa-ne-le-za-sedmosolce-228582.html

Razstava na Ljubljanskem gradu

Slovenska ustava kot strip izpod očesa Zorana Smiljanića

Projekt je nastal ob dvajseti obletnici sprejetja Ustave Republike Slovenije

V Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu se danes ob 17. uri odpira stripovska razstava Zorana Smiljanića, ki predstavlja slovensko ustavo v stripu.

Razstava je sicer postavljena v preddverju balkona velike dvorane DZ-ja. Foto: Zoran Smiljanić

Razstava Ustava v stripu je nastala v okviru skupnega projekta Državnega zbora (DZ) in Ustavnega sodišča RS, ki sta risano ustavo pripravili ob dvajseti obletnici sprejetja Ustave Republike Slovenije.

Razstavo bo odprl predsednik DZ-ja Dejan Židan, o svojem ustvarjanju pa je ob postavitvi spregovoril tudi avtor Zoran Smiljanić. Odprtja se bo udeležil tudi Demetris Siluris, predsednik ciprskega parlamenta z delegacijo, ki je na uradnem obisku v Sloveniji, so sporočili iz DZ-ja.

Še Ustava v Braillovi pisavi in Ustava za gluhe
Postavitev obiskovalcem predstavlja izbor strani iz dela, v kateri je stripar “na poljuden, zabaven in informativen način predstavil izbrane člene iz naše ustave”. Razstavljene bodo tiskane izdaje ilustrirane ustave v slovenščini, madžarščini, italijanščini in angleščini, poleg tega pa bo Državni zbor dodal še Ustavo v Braillovi pisavi. Razstava je sicer postavljena v preddverju balkona velike dvorane DZ.ja.

Strip je nastal ob dvajseti obletnici sprejetja Ustave Republike Slovenije. Foto: Zoran Smiljanić

Zoran Smiljanić je umetnik, ki ustvarja na področju stripa, ilustracije in karikature, znan po knjigah Hardfuckers in Meksikajnarji. Deluje tudi kot publicist in filmski scenarist, vodi stripovske večere v Mestni knjižnici Kranj in se s tem verbalno-vizualnim medijem ukvarja kot pedagog in teoretik.

Razstavo, ki so jo pripravili v sodelovanju z Ljubljanskim gradom in Strip.art.nico Buch, si je mogoče ogledati do 3. decembra.

N. Š.

Vir: https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/slovenska-ustava-kot-strip-izpod-ocesa-zorana-smiljanica/499899

Novo:

Friderik – grajska podgana

Friderik je ljubka, dobrodušna podgana, stara več kot petsto let. Poimenovali so jo po cesarju Frideriku III. Habsburškem, ki je ustanovil ljubljansko škofijo in postavil prvo utrdbo na Grajskem griču. Naš Friderik pa je na grajskem griču živel še prej in je eden prvih prebivalcev Ljubljanskega gradu.

Najraje je bival v Erazmovem stolpu, v katerem je bila ječa, namenjena neposlušnim plemičem. Bil je njihov zaupnik, zato so z njim radi delili svoje zgodbe. Ker je bil spreten in hiter, se je lahko neopazno gibal po gradu in oprezal iz temnih kotov. Tako je imel dober pogled v dogajanje ter sčasoma postal pravi grajski kronist.
Friderik si že stoletja domišlja, da je modre krvi, zato hodi po dveh nogah. Za podgano je postaven in visokorasel, leta pa so mu brke obarvala sivo. Na njegovem obrazu prevladuje hudomušen nasmešek, zna pa tudi grdo pogledati.
Po petstotih letih Friderik še vedno prebiva na Ljubljanskem gradu. Skrbno beleži vse dogodke, saj ve, da bodo nekoč zanimali množice… tako kot dandanes njegove zgodbe iz minulih časov navdihujejo obiskovalce.
Friderik je postal tako slaven, da je dobil svojo pravljico, ki nam jo je ob izidu predstavil njen ilustrator Gorazd Vahen.

Cena: 19,90 eur