Minulo desetletje je bilo za strip nedvomno plodovito. O tem ne priča le množica stripovskih izdaj, o stripu se je pisalo in govorilo v vseh medijih – nekaj zanosnih let je tako dajalo občutek, da se strip končno usidral v dnevnem časopisju in da je pred nami plodna prihodnost. Kriza in hkrati lakomnost lastnikov ali pa zgolj častihlepnost odločujočih je strip po kratkem razraščanju v časopisih izrinila iz svojega prvotnega domovanja. Navkljub temu pa je vztrajnost različnih akterjev na sceni omogočila številne nove stripovske projekte. Nekateri javni uslužbenci in založniki so deloma prepoznali njegovo literarno-vizualno vrednost, zares pa jih je premamila njegova didaktična in izobraževalna kapaciteta. Strip je v vlogi orodja posredovanja znanja postal pripomoček v različnih kulturnih institucijah, uvrstil pa se je tudi v razne pregledne razstave. Vzniknile so nove povezave med avtorji (tandemi piscev in risarjev), ki so se lotevali novih tem in bolj ambicioznih projektov. Iz anonimnosti so prodrli mladi avtorji, rodili so se novi stripovski liki, hkrati pa so sile kontinuitete poskrbele, da so se nekateri akterji in nekateri pojavi obdržali ali celo razvijali.

Če bo še kdo potarnal, da se v tej deželi nič ne dogaja, ga brez sramu soočite z izjemno slovensko stripovsko produkcijo.