Aljana


Sama pa sem, za razliko od Pujse Pepe, vesela, da me moj pohlevnejši polovičar ne vodi po restavracijah, pač pa je zadovoljen z mojo kuhinjo. Kakršnakoli pač že je… 😉

Tinta

Nagrada zlatirepec gre stripu Črni plamen dvojca Smiljanić

Najboljši prevodni strip je Bezimena avtorice Nine Bunjevac
.

Nagrado zlatirepec za najboljšo izvirno stripovsko izdajo leta je dobil strip Črni plamen: požig Narodnega doma v Trstu, ki sta ga ustvarila Ivan in Zoran Smiljanić.

Zlatirepca za najboljši prevodni strip je prejel strip Nine Bunjevac Bezimena. Nagradi za najboljši domači in tuji strip zlatirepec podeljuje Zavod Stripolis že drugo leto v okviru festivala Tinta.
.


Foto: Založba ZRC

Zavračanje revizionizma
Stripovski album Črni plamen ponuja kombinacijo izmišljenih oseb in dogodkov ter zgodovinskih dejstev, povezanih s požigom Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920. Žirija je prepričana, da je strip pomembna pridobitev ne le za stripovsko, ampak tudi zgodovinsko področje. Scenarij stripa, ki ga je izdala založba ZRC s tržaškim Primorskim dnevnikom, je obogaten z opombami, ki zavračajo revizionizem in kličejo k podrobnemu branju preteklih dogodkov, temelječih na zgodovinskih virih.

“Risar je kljub že znanemu izrazito avtorskemu slogu dokazal, da je lahko tudi drugačen, hudomušen in še bolj raznolik ter da tudi mešanje slogov lahko tvori izjemno zaključeno celoto,” je zapisala žirija, ki so jo sestavljali Vojko Urbančič, Tanja Komadina, Igor Prassel, Tomaž Bobnar in Pia Nikolič.


Foto: Založba ZRC

Strip avtorice Nine Bunjevac, ki je izšel pri založbi VigeVageKnjige, pa je po zapisu žirije “navdušil že s svojo inovativno postavitvijo teksta ob sliko in s skrivnostnostjo, ki jo zgodba prepusti v obrazložitev vsakemu bralcu posebej”.

Bogato šrafiranje in mešanje domišljijskega ter resničnega sveta zbujajo drugačen pogled na po navadi izrazito črno-belo prikazan dogodek stigmatizirane teme spolnega nasilja, še piše v utemeljitvi nagrade za najboljši prevodni strip, ki predstavlja sodobno predelavo mita o Artemidi in Siproitu.

Bezimena, tretji risoroman kanadske striparke in ilustratorke Nine Bunjevac, ki je odraščala v nekdanji Jugoslaviji, je sodobna predelava mita o Artemidi in Siproitu. Mladec je boginjo opazoval pri kopanju – za kazen ga je slednja spremenila v žensko. Foto: VigeVageKnjige
Nina Bunjevac

Za nagrado so bili med domačimi stripi nominirani še četrti del smešnic Tomaža Lavriča Ekstremni športi 4, biografija Rudolfa Maistra Naš Maister Mihaela Glavana in Damijana Stepančiča, partizanska manifestna pesnitev Iztoka Sitarja in Darka Nikolovskega Partizan in v tehniki kolaža ustvarjena ruska pravljica Medved Andreja Štularja.

Med tujimi stripi so bili v igri za nagrado Neustrašne – Portreti neuklonljivih žensk Penelope Bagieu, zbirka eksistencialnih kratkih zgodb po motivih Franza Kafke: Kafka Petra Kuperja, resnična pripoved prebežnika iz Afrike Alpha: od Abidjana do Gare du Norda in strip Graščina: Zlati časi Lewisa Trondheima, Joanna Sfarja in Manuja Larceneta.

Dva stripa v gobah živečih modrih bitij
Med izdajami za otroke je žirija izpostavila zbirko dveh stripov v gobah živečih modrih bitij Smrkci in Tulitič, Čudežna piščal Delporta in Peya in stripovski roman za otroke Mamut: dogodivščina s krasnim fantom Teom.

Lani so nagrado podelili Zoranu Smiljaniću in Blažu Vurniku za stripovsko biografijo o Ivanu Cankarju, nagrado za najboljši prevod pa je dobila založba VigeVageKnjige za prevod Katje Šaponjić, izbor in postavitev stripa Otto, uzrti človek (2018) Marc-Antoina Mathieuja.

Vir: https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/nagrada-zlatirepec-gre-stripu-crni-plamen-dvojca-smiljanic/538902

Novo:

Kosač - Povratak mrakaDoneta vetromZaboravljena planeta - KlonPovratak na BelzagorSanatorijum - Tunel - Bela smrt

Na policijski postaji zaslišujejo moškega. Moški je Polza Mancini, 38-letni 150-kilski pisatelj. Pravzaprav, nekoč pisatelj, zdaj brezdomec. Brezdomec, ne klošar – kot rad poudari in tudi pojasni, zakaj. Kriv je … umora? Nahajamo se v aktualnem trenutku – zdaj. Kako smo prišli do sem? To, in nič manj kot to, poskuša iz Polze izvleči policija.
Povedal nam bo, a s svojimi besedami in v svojem času. Povedal nam bo o smrti očeta, zagrizenega komunista, ter o “blastu” – nori epifaniji, ki mu je omogočila blažen trenutek razsvetljenja, uvida v svet brez spon in morale ter ga za vedno spremenila. In ki jo išče vse odtlej.
To je zgodba o obupanem, a nikakor brezupnem duhovnem boju moža, ki se je odločil, da bo živel po lastnih zakonih, ki so morda še najbližji naravi, najbrž edinem elementu, ki zares govori njegov jezik. Je zgodba o duševnem neravnovesju. Je divje, epsko potovanje in globoko pretresljiv triler.
Masa sala je prvi del večkrat nagrajene Larcenetove mojstrske tetrologije. Delo je črno-belo, razen blasta. Risba je natančna, igra svetlobe in senc impresivna. Kot že v Brodeckovem poročilu ne vemo, kje se konča beseda in začne podoba.

Cena: 30 eur