Strippasuljpiknik Strip.art.nice Buch

Spoštovani!

Strip.art.nica Buch in Zavod Strip art vas vabita na Strippasuljpiknik v četrtek, 29. novembra 2018.
Kraj dogodka: Murgle center, Cesta v mestni log 55, Ljubljana

Program:
19:30 – 24:00 Strippasuljpiknik
19:30 – 20:30 podpisovali in risali vam bojo Boris Novak, Zoran Smiljanić, Gorazd Vahen, Dušan Kastelic, Iztok Sitar, Marko Kociper, Jakob Klemenčič, Matej de Cecco, Gašper Rus, David Krančan, Andrej Štular, Bernard Kolle, Izar Lunaček, Ciril Horjak, Igor Ribič, Boris Jukič, Uroš Hrovat, Grega Mastnak, Gašper Krajnc, Ivan Mitrevski, Marjan Manček, Igor Šinkovec … in Tanja Komadina.
20:30 – 24:00 druženje in prepevanje domoljubnih pesmi

Spodbude k nakupu:
– ob nakupu knjige Uputstvo za pripremanje – kuvanje hrane i izradu suvih improvizovanih obroka u ratu (10 €) – darilo: porcija JLA pasulja + pivce
– 40% popusta za Dekalog I-IV, V-VIII, IX-XI, Hardfuckers, Družinske zgodbe, Metamorphose antropomorphice – darilo: porcija JLA pasulja + pivce
– 30% ob nakupu ostalih knjig založnika Buch (razen knjig Mikija Mustra), ki so izšle do 31.12.2017 – darilo: porcija JLA pasulja + pivce
– 20% popusta na srbske in hrvaške strip albume, ki so izšli do 31.12.2017 – darilo: porcija JLA pasulja + pivce
– ob nakupu stripov ostalih založnikov v znesku nad 100 € – darilo: porcija JLA pasulja + pivce

Pravila pri podpisovanju – risanju:
– prednost imajo kupci, ki bojo kupili stripe ta dan v trgovini – v primeru vrste, so vedno prvi na vrsti
– avtor vsakemu nariše eno sliko, vse ostalo samo podpisuje

Kako smo se imeli lani: https://www.stripi.si/galerija/nggallery/galerija/21.04.2017—No%C4%8D-knjige—Strippasuljpiknik-Strip.art.nice-Buch-2017

Knjiga leta

Katera je “knjiga leta” po izboru obiskovalcev knjižnega sejma?

Končni izbor odloči glas ljudstva
25. november 2018 ob 17:18
Ljubljana – MMC RTV SLO, STA

Na zadnji dan Slovenskega knjižnega sejma so razglasili tudi knjigo leta. Komisija je izbrala pet nominirancev, zadnjo besedo pa so imeli obiskovalci sejma – in odločili so v skladu s Cankarjevim letom. Največ glasovalnih lističev so namenili knjigi Ivan Cankar: podobe iz življenjaavtorjev Blaža Vurnika in Zorana Smiljanića.

“Zoran Smiljanič in Blaž Vurnik razgaljata Cankarjevo življenje z biografskim stripom. Natančen, kronološko linearen Vurnikov scenarij je podprt s fragmenti iz Cankarjevih del, pisem in dokumenti iz njegovega časa. Mojstrsko kadrirane črno-bele podobe v Smiljanićevi prepoznavni maniri filmskega jezika so s suverenim oblikovanjem in tipografsko skrbnostjo Katje Kastelic prepletene v dinamičen prelom,” piše v utemeljitvi.

In še: “Stripovska vizualizacija od začetka do konca prevaja napeto življenjsko, zgodbo polno obratov, prelomnih dogodkov in usodnih odločitev, v vrhunsko bralno izkušnjo. Avtorji, podpisani pod celovit založniški projekt, so ustvarili delo, ki bo aktualno dlje od Cankarjevega leta. In še: ustvarili so lik največjega slovenskega pisatelja, kakršnega do zdaj nismo poznali. Ivan Cankar je sto let po svoji smrti postal nesmrtni stripovski superjunak.” Knjigo sta izdala Muzej in galerije mesta Ljubljane in Forum Ljubljana, izšla pa je kot posebna izdaja Stripburgerja.

Komisija v sestavi Stojan Pelko, Domen Fras, Riko Rižnar, Irena Štaudohar in Vlasta Vičič je ocenila in nominirala knjige, ki so izšle med 1. oktobrom 2017 in 1. oktobrom 2018 po načelu knjiga kot celota, pri čemer je upoštevala naslednje kriterije: vsebina, ureditev, jezik, oblikovanje, ilustracije, fotografije in grafika.

Za knjigo leta so bile nominirane še 80ta: desetletje mladih. Zgodba slovenskega pop-rocka v času, ko je popularna glasba krojila podobo (in usodo) sveta Žiga Valetiča, Novi Maribor Primoža Premzla, Drobtine iz mišje doline Anje Štefan in Alenke Sottler in Saj grem samo mimo : Razglednice Aleša Debeljaka Erice Johnson Debeljak in Nele Malečkar.

Ivan Cankar: podobe iz življenja
Poznavalski scenarij Podob iz življenja je delo dr. Blaža Vurnika, sicer zgodovinarja in kustosa v Mestnem muzeju Ljubljana, za realističen prikaz Cankarjevega življenja z redkimi slogovnimi odmiki v karikaturo, simbolizem in nadrealizem pa je poskrbel stripar Zoran Smiljanić. Foto: Festival Tinta

Vir: http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/katera-je-knjiga-leta-po-izboru-obiskovalcev-knjiznega-sejma/472867

Arabec prihodnosti

Pojdi v šolo, kajti Arabec prihodnosti jo obiskuje …

Francoski stripar piše in riše svojo zgodbo, ko je živel med Francijo in arabskim svetom.

Mimi Podkrižnik

Objavljeno
16. november 2018 12.01
Posodobljeno
16. november 2018 12.02


Prvi zvezek Arabca prihodnosti je v prevodu Barbare Pogačnik mogoče brati v slovenščini.

Francozi so vse bolj nori na Arabca­ prihodnostia ne le oni. Stripa ne obožujejo samo v tej državi, kjer je popularnost devete umetnosti čedalje večja – vsak tretji Francoz je v zadnjih dvanajstih mesecih prebral vsaj en strip –, ampak so ga prevedli že v 22 jezikov. Kdor ga vzame v roke in se prepusti, da ga stripar Riad Sattouf avtobiografsko vodi med Francijo in Sirijo, pa tudi po Libiji­ in še kje, ga brž prešine, da se bo zabaval kot le kaj. Zatem se s to stripovsko mojstrovino zlahka okuži, ne glede na to, koliko je star.

Prvi zvezek Arabca prihodnosti, Odraščanje na Bližnjem vzhodu (1978–1984), ki je v francoščini izšel pred štirimi leti in je kmalu postal mednarodna uspešnica, je mogoče v prevodu Barbare Pogačnik brati tudi v slovenščini. V tej literarno-risarski mojstrovini avtor – pronicljivo in iskrivo s hudomušnim otrokom v sebi – piše in riše o svojem otroštvu. Do šestega leta je živel med Pompidoujevo Francijo oziroma Bretanjo starih staršev, Gadafijevo Libijo in Sirijo Hafeza al Asada. Vsaka država ima v stripu svojo barvo: Francija modro, Sirija rožnato, Libija rumeno, in s temi umetnik literarno pripoveduje osebno zgodbo ter hkrati širše razkriva odnos omenjenih družb do režima, lastnine, kapitalizma, tradicije, hrane, higiene, religije, žensk, otrok, živali in še marsičesa.


Pred nedavnim je izšel četrti zvezek Arabca prihodnosti, ki zajema obdobje 1987–1992.

Že v 22 jezikih

Riad Sattouf, ki se je rodil leta 1978 francoski mami in sirskemu očetu, je pri neodvisni založbi Allary izdal že četrti zvezek, ki zajema obdobje 1987–1992,medtem ko se v drugem, v katerem oriše svoje prvo leto v sirski šoli, in tretjem zvezku, v katerem pripoveduje, kako je bil obrezan, spominja otroštva iz let 1984–1985 oziroma 1985–1987. Odlikujeta ga simpatični ter prostodušni beseda in risba, zato ne čudi, da ga občudujejo široke množice bralcev doma in na tujem. V četrtem delu pripoveduje, kako postaja svetlolasi deček čedalje temnejši in kako se odraščajočemu pubertetniku, razpetemu med dvema kulturama, francosko in sirsko, zlagoma razblinjajo iluzije o očetu; počasi se zave njegovih rasizma in antisemitizma, razkrije se mu, da v starših, ki se ne razumejo več, v resnici ni ničesar božjega.


Stripar Riad Sattouf. Foto: Renaud Monfourny/založba Allarny

***

Riad Sattouf, ki bo izjemno družinsko zgodbo o Arabcu prihodnosti sklenil v petem zvezku, je za Delo na kratko odgovoril na nekaj vprašanj.

Kdo je Arabec prihodnosti, kako je nastal in kaj postaja skozi čas, iz zvezka v zvezek?

O izvoru naslova pripovedujem v prvem zvezku. Ker nisem hotel hoditi v šolo in bi se raje igral v sobi, me je oče grajal, češ, moraš v šolo, kajti Arabec prihodnosti jo obiskuje. Kakor je verjel, se je prav po tem razlikoval od Arabca preteklosti, ki ga je imel za nepismenega in nevednega. Arabec preteklosti je avtobiografski strip, ki ga lahko berejo ljudje, ki sicer ne znajo brati stripov. Trudim se, da bi bili moji stripi dostopni vsem.

Kako delate? Kako brskate po spominih in povezujete preteklost s prihodnostjo?

Iz otroštva sem ohranil natančne spomine. Na plan povlečem tiste, ki so čutni, ter jih na novo uredim v pripoved, da bi lahko do njih dostopal tudi bralec.

Kako bralstvo sprejema Arabca prihodnosti? V Franciji je velika uspešnica, prav tako na tujem. Ga je mogoče brati v arabščini? Je povsod enako razumljen?

Strip je velika uspešnica, česar se nisem nadejal, mislim, da je bilo prodanih že več kot 1,5 milijona izvodov. V arabščini ga za zdaj še ni, ker arabske založnike zanima samo prvi zvezek, jaz pa bi rad, da bi bilo mogoče v arabskem jeziku brati celotno zgodbo od začetka do konca. Torej bom v prevod ponudil celoto, ko bo končana.

Kaj zmore strip proti nevednosti, politični korektnosti, seksizmu in sovražnosti?

Žal je tako, da je mogoče spreminjati stvari samo z ljubečo vzgojo in ljubeznijo. Sovražni ljudje, seksisti, nasilneži in podobni v resnici ne berejo in se zaradi ene knjige ne bodo spremenili.

Kako bi definirali humor, humor po francosko in humor po arabsko/sirsko? So razlike? Je smeh univerzalen?

Težko odgovorim na to vprašanje, ne vem, kaj naj rečem. Poskušam ustvarjati zgodbe, ki bi me nasmejale.

Vir: https://www.delo.si/kultura/knjiga/pojdi-v-solo-kajti-arabec-prihodnosti-jo-obiskuje-113834.html