Zoran Smiljanić: Adios, Meksikajnarji!

333 strani. 163 izvodov Mladine. 10 let dela. 5 albumov. 2 avtorja. 1 domači stripovski serial. Največji.

Mineva dobrih 11 let, odkar je v tejle reviji začel izhajati stripovski serial Meksikajnarji. Tistega davnega julija 2005, ko smo bili še mlajši in lepši, ne pa tudi pametnejši, je v Mladini izšel članek Jaz pa pojdem v Meksiko, v katerem je Max Modic zaslišal koscenarista in risarja Zorana Smiljanića (drugi koscenarist je Marijan Pušavec). Pogovarjala sta se o njegovem dotedanjem delu, predvsem pa sta temeljito pretresla nastajajoči serial, kakršnega pri nas še ni bilo. Napovedana saga o slovenskem osvajanju Mehike je bila zastavljena tako velikopotezno, obsežno in kompleksno, da je marsikdo dvomil, ali bo avtorski dvojec brez krmarja začeto tudi zares speljal do konca. Članek je bil opremljen s fotografijo Boruta Krajnca, na kateri Smiljanić v maniri mehiških pistoljerov s cevjo kolta skoraj penetrira v mojstrov objektiv.

Ob izidu petega, zaključnega dela v albumski obliki oktobra letos je prišel čas, da se vrnemo na kraj zločina in začeto zgodbo tudi končamo na straneh revije, kjer so Meksikajnarji prvič ugledali luč sveta in zajokali. Žal pa je glavni porodničar Max Modic (in Smiljanićeva prva izbira) zaradi zahrbtne bolezni izpadel iz igre. Tudi druga izbira, venomer prijazna, pozitivna in pronicljiva babica Vanja Pirc trenutno ni na voljo, zato je intervjuvanec nekoliko nejevoljno privolil v rezervnega igralca s klopi – mene. Verjetno je bil to razlog, da je bilo z njegove strani med pogovorom zaznati slabo prikrito averzijo, občasno ironijo in subtilno miniranje vprašanj, a sva pogovor vseeno nekako speljala do konca. No, vsaj tretji izvirni soudeleženec, fotograf Krajnc, je ostal isti. Svojo partijsko nalogo je opravil z enako strastjo, zavzetostjo, pa tudi humorjem kot pred leti in rezultat je temu primeren.

Celoten članek v Mladini 46/2016

Vir: http://www.mladina.si/177342/zoran-smiljanic-adios-meksikajnarji/

Razstava na Dunaju

Drobtinice20. novembra, 2016

Kultura

Oberkrainer strip na Dunaju

Razstava slovenskega stripa v dunajskem Literaturhausu, ki so jo organizirale ženske, slavo pa pokasirali moški

Zoran Smiljanić, Marijan Pušavec in Jakob Klemenčič pred straniščem dunajske Hiše literature

Zoran Smiljanić, Marijan Pušavec in Jakob Klemenčič pred straniščem dunajske Hiše literature
© Ivan Smiljanić

Kaj imata skupnega stripa Meksikajnarji in Alma M. Karlin, svetovljanka iz province? Prvič, oba stripa sta izhajala v reviji, ki jo držite v roki. Drugič, usoda obeh protagonistov je tesno povezana z Dunajem in Avstrijo. Tretjič, v stripu o Almi Karlin preberemo, da je na potovanju po Mehiki spoznala sina Antona Brusa in to posvetilo je pozneje postalo samoizpoljnjujoča se prerokba. Četrtič, scenarij za oba stripa je prispeval Marijan Pušavec, novopečeni up slovenske stripovske scenaristike. In petič, ne pa tudi zadnjič: oba stripa sta z ramo ob rami branila naše nacionalne kulturne barve na razstavi Alma & Anton: Svetovljanka sreča Meksikajnarja, ki so jo v organizaciji Javne agencije za knjigo (JAK) in Slovenskega kulturno-informacijskega centra v Avstriji (SKICA) odprli v ugledni hiši literature (Literaturhaus) na Dunaju.

Celoten članek v Mladini 45/2016

Vir: http://www.mladina.si/177274/oberkrainer-strip-na-dunaju/

Slovenski strip na Dunaju

Drobtinice20. novembra, 2016

Svetovljanka sreča Meksikajnarja: slovenski strip na Dunaju

.
V naslednjem letu še razstava v Avstriji in Nemčiji

27. oktober 2016 ob 21:25
Dunaj – MMC RTV SLO

V dunajski literarni hiši bodo na razstavi predstavili strip o Almi M. Karlin in Meksikajnarje ter z avtorji spregovorili o slovenski stripovski sceni. Oba stripa se v veliki meri navezujeta na avstrijski zgodovinski in kulturni prostor.

V petek, 28. oktobra, ob 19. uri bo v Literaturhaus Wien minister za kulturo Anton Peršak odprl razstavo dveh slovenskih stripov. Stripa Alma M. Karlin: Svetovljanka iz province striporisca Jakoba Klemenčiča in Meksikajnarji (Nadaljevanja 1-5) Zorana Smiljanića, scenarij za oba je napisal Marijan Pušavec, bosta pod skupnim naslovom Alma in Anton: Svetovljanka sreča Meksikajnarja na ogled do 16. novembra.

Stripovska saga Meksikajnarji, je v petih zvezkih pri založbi Umco izhajala med letoma 2006 in 2016 ter velja za najobsežnejši slovenski strip. Pripoveduje o nesrečnem podvigu cesarja Maksimiljana I., habsburškega cesarja Mehike in brata avstrijskega cesarja Franca Jožefa, ki je želel osvojiti Mehiko in jo priključiti habsburški monarhiji. Dogajanje je predstavljeno z vidika slovenskega vojaka Antona, ki se v Mehiki bojuje kot prostovoljec v habsburški cesarski vojski.

Klemenčič je v ospredje postavil zgodbo o neverjetni osebnosti, svetovni popotnici in pisateljici Almi M. Karlin, prvi ženski na svetu, ki je sama prepotovala svet v letih po prvi svetovni vojni. Alma Karlin se je rodila leta 1889 v avstro-ogrski monarhiji in umrla leta 1950 v nekdanji Jugoslaviji. Strip Alma M. Karlin: Svetovljanka iz province je izšel leta 2015 pri založbi Stripburger.

Vsi trije avtorji bodo na odprtju razstave predstavili obe deli, z direktorjem Muzeja karikatur v Kremsu Gottfriedom Gusenbauerjem bodo spregovorili tudi o živahni in ustvarjalni stripovski sceni pri nas, Klemenčič pa bo v živo risal razglednice za obiskovalce. Razstavo je zasnovala Metka Dariš, organizirala jo je Javna agencija za knjigo RS v sodelovanju s Slovenskim kulturno-informacijskim centrom SKICA. JAK skupaj s SKICO v letu 2017 načrtuje še eno postavitev razstave v Avstriji, razstava pa bo na ogled tudi na knjižnem sejmu v Leipzigu, ki bo potekal med 23. in 26. marcem 2017.

N. Ar.

Razstavo v dunajski literarni hiši je organizirala Javna agencija za knjigo RS v sodelovanju s Slovenskim kulturno-informacijskim centrom SKICA. JAK skupaj s SKICO v letu 2017 načrtuje še eno postavitev v Avstriji in na knjižnem sejmu v Leipzigu marca 2017. Foto: JAK
.

Na razstavi Alma in Anton: Svetovljanka sreča Meksikajnarja bosta predstavljena dva slovenska stripa: Alma M. Karlin: Svetovljanka iz province striporisca Jakoba Klemenčiča in Meksikajnarji (Nadaljevanja 1-5) Zorana Smiljanića, scenarij za oba je napisal Marijan Pušavec. Foto: JAK

Vir: http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/svetovljanka-sreca-meksikajnarja-slovenski-strip-na-dunaju/406268

Tin Tin za 1,55 milijona evrov

Drobtinice20. novembra, 2016

Risbo iz stripa o Tintinu prodali za 1,55 milijona evrov

.
Nedelja, 20. November 2016

Originalno risbo iz stripa Tintin in njegove dogodivščine z naslovom Pristanek na Luni so v soboto na dražbi v Parizu prodali za 1,55 milijona evrov, kar je največ za posamezno risbo, so sporočili iz dražbene hiše Artcurial.

“To je preprosto fantastično. Izjemna cena za izjemno delo,” je ob tem dejal strokovnjak za stripe v tej dražbeni hiši Eric Leroy. Po njegovih besedah Pristanek na Luni predstavlja ključni trenutek v zgodovini stripovske umetnosti. “Za številne ljubitelje in zbiralce stripov je postal legendaren,” je poudaril.

Vrednost risbe, ki nosi enak naslov kot knjiga iz leta 1954, je bila sicer ocenjena na od 700.000 do 900.000 evrov. Risba belgijskega striparja, znanega pod imenom Herge, prikazuje dečka Tintina, njegovega psa Švrka in kapitana Haddocka v astronavtskih opravah, ko se sprehajajo po površju Lune.

V dražbeni hiši Christie‘s pa so v soboto za 602.500 evrov prodali neko drugo originalno risbo iz stripa Pristanek na Luni, ki prikazuje zgolj reševalna vozila na Zemlji.

Hergejeve risbe so rekorde dosegale že v preteklosti. Notranjo naslovnico, ki je med letoma 1937 in 1958 krasila stripe o Tintinovih dogodivščinah, so leta 2014 na dražbi v Parizu prodali za 2,65 milijona evrov.

Vir: http://www.vecer.com/risbo-iz-stripa-o-tintinu-prodali-za-1-55-milijona-evrov-6277480

Tin Tin

Drobtinice20. novembra, 2016

Originalno risbo iz stripa Tintin prodali za kar 1,55 milijona evrov

.
Originalno risbo iz stripa Tintin in njegove dogodivščine z naslovom Pristanek na Luni so v soboto na dražbi v Parizu prodali za 1,55 milijona evrov.

Iztržena vsota je doslej najvišja za posamezno risbo, so sporočili iz dražbene hiše Artcurial.

“To je preprosto fantastično. Izjemna cena za izjemno delo,” je ob tem dejal strokovnjak za stripe v tej dražbeni hiši Eric Leroy. Po njegovih besedah Pristanek na Luni predstavlja ključen trenutek v zgodovini stripovske umetnosti. “Za številne ljubitelje in zbiralce stripov je postal legendaren,” je poudaril.

Vrednost risbe, ki nosi enak naslov kot knjiga iz leta 1954, je bila sicer ocenjena na od 700.000 do 900.000 evrov.

Risba belgijskega striparja, znanega pod imenom Herge, prikazuje dečka Tintina, njegovega psa Švrka in kapitana Haddocka v astronavtskih opravah, ko se sprehajajo po površju Lune.

V dražbeni hiši Christie’s pa so v soboto za 602.500 evrov prodali neko drugo originalno risbo iz stripa Pristanek na Luni, ki prikazuje zgolj reševalna vozila na Zemlji.

Hergejeve risbe so sicer rekorde dosegale že v preteklosti. Tako so notranjo naslovnico, ki je med letoma 1937 in 1958 krasila stripe o Tintinovih dogodivščinah, leta 2014 na dražbi v Parizu prodali za 2,65 milijona evrov.

Vir: http://reporter.si/clanek/magazin/originalno-risbo-iz-stripa-tintin-prodali-za-kar-155-milijona-evrov-483817