To je orožje!: Angažirani strip XX. stoletja na Slovenskem

 

Družbenokritični strip je orožje. Zgodovina stripa in družbe na Slovenskem

.
Na Vodnikovi domačiji razstava družbenokritičnega stripa skozi čas
1. september 2016 ob 11:31
Ljubljana – MMC RTV SLO/STA

Na razstavi To je orožje!: Angažirani strip XX. stoletja na Slovenskem bodo na ogled tudi strip Hinka Smrekarja iz leta 1914, ki se norčuje iz avstrijskega malomeščanstva, parodija Milka Bambiča na Mussolinija iz leta 1927 in propagandni partizanski strip Iveta Šubica iz leta 1944.

V Galeriji Vodnikove domačije bodo drevi odprli razstavo To je orožje!: Angažirani strip XX. stoletja na Slovenskem. Razstava družbenokritičnega stripa bo obiskovalce seznanila z zgodovinskim razvojem stripa na območju današnje Slovenije ter družbenim in političnim življenjem v različnih izsekih 20. stoletja.

Strip, ki velja za del popularne kulture oziroma križanca med likovno umetnostjo in književnostjo, ima na Slovenskem že dolgo tradicijo. Večina pozna zimzelenega Zvitorepca Mikija Mustra in navihanega paglavca Kavboja Pipca in Rdečo peso Boža Kosa, manj znano pa je, da se je hkrati s humorističnim in avanturističnim stripom v Sloveniji razvil tudi žanr družbenokritičnega stripa, je ob razstavi zapisal ilustrator, stripar in karikaturist Iztok Sitar.

Tako so bili v 50. letih minulega stoletja zelo popularni kratki satirični stripi, ki so z blago kritiko države in družbe udejanjali sintagmo o socializmu s človeškim obrazom. Med najbolj znanimi promotorji novega sistema je bil vsekakor Jaka Sulc avtorja Milana Mavra.

Kostja Gatnik je vzel nedolžnost slovenskemu družbenokritičnemu stripu
Turbulentno leto 1968 je pustilo pečat tudi v slovenskem stripu, saj je takrat Kostja Gatnik risal nekonformistične stripe v slogu ameriškega undergrounda, ki jih je leta 1977 izdal v legendarni Magni Purgi, s katero smo Slovenci dobili primat na sicer močni jugoslovanski stripovski sceni in se enakovredno kosali z evropskim in ameriškim stripom tistega časa. “Z Magno Purgo je slovenski strip izgubil svojo nedolžnost in postal odrasel ter polnopraven član urbane (sub)kulture,” je zapisal Sitar, ki je poskrbel za koncept razstave in izbor del.

Razcvet v Mladini brez spoštovanja
Pravi razcvet je družbeno angažirani strip dosegel v drugi polovici 80. in 90. let, ko so avtorji Mladine ustvarjali svoja dela brez kakršnega koli spoštovanja do države, cerkve in spolnosti. Eden najbolj znanih produktov tistega časa, ki izhaja še danes, je Diareja Tomaža Lavriča – slaba vest slovenske politike in družbe, iz katere se lahko po Sitarjevem mnenju “naučimo več o naši polpretekli zgodovini kot iz vseh zgodovinskih učbenikov skupaj“.

Poleg del omenjenih avtorjev bodo med drugimi na razstavi na ogled stripi Marjana Amaliettija, Srečka Bajde, Matjaža in Primoža Bertonclja, Cirila Horjaka, Dušana Kastelica, Danija Kavaša, Marka Kocipra, Izarja Lunačka, Grege Mastnaka, Zorana Smiljanića in Gorazda Vahna.

N. Ar.

 

false

Drevi ob 19. uri v Galeriji Vodnikove domačije Šiška odpirajo razstavo To je orožje!: Angažirani strip XX. stoletja na slovenskem. Na fotografiji eden zgodnejših stripov na razstavi Pustolovščine Harryja Dolarja in Winstona Šterlinga v letu 1946, objavljen v Pavlihi. Foto: Maks Toboljevič Akim / Vodnikova domačija Facebook

false

Ob razstavi je Vodnikova domačija Šiška pripravila tudi čez 166 strani obsežen katalog To je orožje! Angažirani strip XX. stoletja na Slovenskem, v katerem je popisana zgodovina političnega stripa na Slovenskem v 20. stoletju z več celostranskih reprodukcij stripovskih tabel. Katalog je uredila Petja Grafenauer, besedila pa pripravil Iztok Sitar. Foto: Vodnikova domačija Facebook

Vir: http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/druzbenokriticni-strip-je-orozje-zgodovina-stripa-in-druzbe-na-slovenskem/401691

Novo:

Luz: Katarza

Katarza_NASLOVNICA.jpg

Intimni dnevnik prvega preživelega v terorističnem napadu na Charlie Hebdo.

Katarza je nekakšen intimni dnevnik – zbirka različno dolgih epizod o tem, kako je Luz doživljal mesece po terorističnem napadu na uredništvo satiričnega tednika Charlie Hebdo 7. januarja 2015.
Luzov risoroman je neprecenljiv dokument dogodkov, ki so bistveno spremenili naše dojemanje realnosti. Zdaj krik, zdaj šepet, zdaj nežna, že boleče intimna, spet drugič ogorčena, cinična, divja in jezna je Katarza spopad preživelega posameznika z nedopovedljivo grozo, ki mu je vzela sodelavce, prijatelje in življenje, kakršno je dotlej poznal. Srhljiva moč surove risbe, ki se le redko posveča detajlom in olepševanju, pride tu v svoji enkratni spojenosti z vsebino polno do izraza.
Katarza ni in nikakor noče biti vljudno, lepo, polikano delo – kot taka bi bila skrajno neprepričljiva. Nasprotno: učinkuje kot udarec v pleksus, kar je najboljša metafora za to, čemur je bil avtor priča. In čemur je, na svoj rojstni dan, ušel. Obvezno čtivo za kritične premišljevalce o svetu tukaj in zdaj.

Avtor:
Luz je umetniško ime francoskega karikaturista in striparja Rénalda Luzierja (1972, Tours).
Je avtor ali soavtor številnih stripov, med njimi Claudiquant sur le dancefloor (Hoëbeke, 2005), J’aime pas la chanson française (Hoëbeke, 2007), J’aime vraiment pas la chanson française (Éditions Les Échappés, 2013) ter najnovejšega, Ô vous, frères humains, ustvarjenega po knjigi Alberta Cohena (Futuropolis, 2016).
Objavljal je v številnih časopisih in revijah, med drugim v La Grosse Bertha, Les Inrockuptibles, Magic, Ferraille, Fluide Glacial.
Leta 2003 je na mednarodnem stripovskem festivalu v Angoulêmu za zbirko svojih fanzinov Cambouis (L’Association, 2002) prejel nagrado Prix Tournesol.
Od leta 1992 do oktobra 2015 je bil eden od nosilnih stebrov uredništva satiričnega tednika Charlie Hebdo, in tudi prvi, ki je 7. januarja 2015, na svoj rojstni dan, prispel na kraj masakra. Ker je zamujal na uredniški sestanek, je ostal živ. Je avtor znamenite karikature »Tout est pardonné«, objavljene na naslovnici prve izdaje tednika po dogodku,v katerem je bilo ubitih enajst njegovih sodelavcev. O travmi, ki jo je preživljal v mesecih, ki so sledili pokolu na uredništvu, je ustvaril pretresljiv risoroman, naslovljen Katarza, ki je doslej prejel tri nagrade, med njimi Prix France Info BD actualité et reportage 2016, ter bil nominiran še za štiri.

Naslov izvirnika: Catharsis
Prevod: Katja Šaponjić
Zbirka: Risoromani
ISBN: 978-961-93768-4-3
Število strani: 130
Vezava: mehka vezava

Cena:
20,00 €

Boris Jukič

 

Ne me basat!!!, razstava karikaturista Borisa Jukića

Kje: Galerija Šivčeva hiša, Linhartov trg 22, 4240 Radovljica
Kdaj: 11.08.2016 ob 19:00 – 11.09.2016 do 19:00
Organizator: Muzeji radovljiške občine (MRO) – Galerija Šivčeva hiša

Slikovni rezultat za boris jukič
Boris Jukić je med tistimi redkimi duhovitimi ustvarjalci, ki s pronicljivostjo duha bridko komentirajo slovensko stvarnost. V zadnjem obdobju je izostril fokus in do skrajnosti shematiziral like, minimaliziral njihov dialog in komentarje. Razpoloženje njegovih likov se v »nulo« sklada z narodnim značajem »tipičnih Slovencev«, ki nastopajo v njegovih kratkih zgodbah (v treh kadrih) in podobno pikro komentirajo svojo okolico kot maček Garfield. Jukić z minimalnimi likovnimi izraznimi sredstvi ustvari močan učinek. Svoje like umešča v absurdne situacije, ki bralce /gledalce »vsekajo« na koncu miselnega procesa, v smislu »Au, saj res!« in sprožijo salve smeha.

Boris Jukić se je rodil 1950 v Radovljici. Diplomiral na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljano leta 19679; leta 1986 je pridobil status samozaposlenega v kulturi in kot redni sodelavec začel objavljati v časopisu Delo. Od druge polovice 90 let pa vse do danes je objavil več kot 500 karikatur. Njegove trivrstične karikature so bile objavljene v edicijah časopisa Delo: v Sobotni prilogi, priloga Ozadja, na straneh namenjenih kulturi v NeDelu. V določenem obdobju je risal karikature in likovne komentarje tudi za Gospodarski vestnik, v mladosti pa tudi za revijo Mladino in študentski časopis Tribuna.

Na razstavi, ki sta jo pripravili Barbara Boltar in Vesna Teržan (avtorica spremnega besedila k razstavi), bo prikazan ožji izbor originalnih risb kot tudi izbor objav na časopisnih straneh.