Opis
Manu Larcenet: Blast 4 – Upajmo, da se budisti motijo
Upajmo, da se budisti motijo (2014) sklepa tetralogijo BLAST. V tem izjemnem risoromanu se razkrijejo številne povezave in dokončno razvozla življenjska usoda protagonista Polze Manzinija. Marsikaj postane jasno za nazaj in mnoge perspektive se predrugačijo. V tem smislu je sklepni del prelomen, saj po njem nič več ne bo, kot je bilo. Kajti: kaj drži zares, kaj pa je fikcija, domislek, laž, potegavščina, kaj je zgolj bledikava senca, kaj pa se je res zgodilo? Ta vprašanja ostajajo z bralko in bralcem še dolgo po tem, ko knjigo zapreta. Četrti del napotuje k ponovnemu branju prvih treh – znova in znova.
Izjemni, dovršeni prevod Larcenetove mojstrovine s četrto knjigo zapolnjuje globoko vrzel v žanru prevodnega risoromana, saj gre za klasiko, ki spada na vsako knjižno polico. Tudi slovenskih bralk in bralcev. Alegorija sveta, v katerem živimo, skozi oči domala popolnega anti-junaka, bi bila težko popolnejša. Tetralogija BLAST je učbeniški primer odgovornega umetniškega dela, ki definira žanr.
Sodobni stripovski klasik Manu (Emmanuel) Larcenet se je leta 1969 rodil v francoskem kraju Issy-les-Moulineaux ter se že zelo zgodaj, pri desetih letih, zapisal stripovski umetnosti. V devetdesetih letih prejšnjega in prvem desetletju novega tisočletja je sodeloval z znamenitima mesečnikom Fluide glacial in tednikom Spirou. Leta 1998 je soustanovil založbo Les Rêveurs. Za stripovsko zbirko Poisson Pilote francoske založbe Dargaud je sopodpisal pet izdaj, nakar se je leta 2001 preselil na podeželje, kjer ustvarja še danes.
Njegova opus in spisek nagrad sta izjemno obsežna. Posebej izpostavljamo štiridelno serijo Le combat ordinaire (2003–08), za prvi del katere je leta 2004 prejel nagrado za najboljši strip na mednarodnem festivalu v francoskem Angoulêmu, za drugi del pa leta 2005 med drugim Prix Tournesol, ter sago Blast (2009–14) v štirih delih, s katero je dokončno zaslovel. Za Blast je prejel več nagrad, nazadnje leta 2016 italijansko nagrado Prix Micheluzzi za najboljši tuji strip (za 3. in 4. del). Poleg “resnih” riše tudi stripe z zabavnejšo tematiko, denimo avtobiografski Le Retour à la terre (2002–08), za katero je scenarij prispeval Jean-Yves Ferri.
Leta 2015 je pri založbi Dargaud izšel prvi del Brodeckovega poročila, naslovljen Drugi (L’Autre). Zanj je prejel Prix Landerneau. Naslednje leto mu je sledil drugi del z naslovom Neizrekljivo (L’Indicible).
Leta 2020 je pri “njegovi” založbi Dargaud izšlo novo delo: prvi del Skupinske terapije (Thérapie de groupe), v katerem se avtor s svojim tipičnim humorjem in lucidnostjo preizprašuje o navdihu oziroma njegovem pomanjkanju. Leto pozneje je izdal še drugi del.
Format A4, trda vezava, črnobel tisk, 208 strani.
