Stvaritve Kostje Gatnika, ki se upirajo težnosti

Drobtinice

V Bežigrajski galeriji 2 retrospektiva Kostje Gatnika
13. januar 2014 ob 16:45,
zadnji poseg: 13. januar 2014 ob 17:13
Ljubljana – MMC RTV SLO/STA

Magna Purga, Jure Kvak kvak in Gal iz galerije so najbrž besedne zveze, ki jih v hipu povežemo z ustvarjanjem Prešernovega nagrajenca Kostje Gatnika. A vendar vsestranski umetnik največjo naklonjenost čuti prav do slikarstva.

V Bežigrajski galeriji 2 bodo v sredo odprli razstavo Lebdenja Kostje Gatnika. Na prvi pregledni razstavi vsestranskega likovnega ustvarjalca bodo na ogled dela – risbe, slike in akvareli -, nastala med letoma 1968 in 2014. Za razstavljena dela je značilno lebdenje oblakov, kamnov in človeških figur, ki so najpogostejši umetnikovi simboli.

Uprizarjanje lebdenja in breztežnega v prostoru je pogosta motivika v Gatnikovi likovni umetnosti. Zaradi občutja lebdenja in tudi dejanskega vidnega lebdenja elementov na slikah se zdi, da je vse na slikah v brezzračnem prostoru ali pa se upira zakonu težnosti, je ob razstavi zapisal likovni kritik Miloš Bašin.

Enako bistvena umetnikova prvina je po Bašinovem mnenju podoba neskončnosti. Arhitektura prostora v podobah je iz človeškega vidika nedoločna. Stene so prazne, pogled lahko sega v neskončno, skozi sobe, ki se nizajo naprej v nedogled. Človeška figura je označena s svetlobo in “svetloba je označena sama s seboj”.

Daljšanje sence
Leta 1990 se v umetnikovih delih pojavijo človeške figure. Največkrat so povsem brez razločnih obraznih potez. Narisane in naslikane so kot silhuete, tako so naslikane tudi sence. Te so dolge, zaradi česar je čas teme pomenljivo blizu. Prav tu se dogaja resničnost navideznosti. “Vse je ista podoba in vse je spomin. Vse bolj postajajo njegove slikarske podobe spomin spominov,” je še zapisal Bašin, ki meni, da dela prikazujejo svetove vizij bivanja zavesti avtorja in njegovega časa, v katerih prestopa onkraj človeških skušenj.

Kostja Gatnik se je rodil leta 1945 v Ljubljani. Po študiju na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Mariju Preglju in Maksimu Sedeju je opravil še slikarsko specialko pri Sedeju in Zoranu Didku.

Več o ustvarjanju Kostje Gatnika

Vsa ključna priznanja že ima
Postavil je več kot 20 samostojnih razstav in se udeležil številnih skupinskih tako doma kot v tujini. Ilustriral in opremil je več kot 80 knjig, izdal zbirko stripov, oblikoval lutke in gledališke kostume. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, tako na področju slikarstva, stripa in ilustracije kot tudi grafičnega oblikovanja. Prejel je Levstikovo nagrado, nagrado Hinka Smrekarja in veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

A. J.


“Na nebu ni ničesar trajnega. Vse je v neprestanem spreminjanju barv, svetlobe in oblik. Vse je neskončno oddaljeno, čeprav se nebo včasih zdi povsem blizu,” je o razstavi zapisal kustos Miloš Bašin. Foto: MGML

Vir:
http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/stvaritve-kostje-gatnika-ki-se-upirajo-teznosti/327251

Novo:

Novo - stripi

– Gunnar Lundkvist, Klas Katt
jtdtwefljazbirka Ambasada Strip #15, dec. 2013, 128 str., 12 €
prevod iz švedščine: Danni Stražar
grafična oprema, oblikovanje črkovnih vrst, črkopis: Katja Kastelic in David Krančan

Švedski stripavtor Gunnar Lundkvist (1958, Stockholm) je Stripburgerjev stari znanec, ki že od leta 1979 ustvarja stripe z glavnim likom, zamišljenim, tihim, otožnim in večno zaskrbljenim mačkom Klas Kattom. V še sveži številki Stripburgerja #62 (dec.2013) si lahko med drugim preberete tudi intervju z njim.

Zbirka Klas Katt je izbor kratkih stripov, ki so bili v izvirno objavljeni v štirih knjigah. Ti stripi so kot poezija, z izrazito avtorskim pripovednim stilom, s kadri, ki so pogosto brez besedila in prikazujejo zgolj zaskrbljeni glavni lik, mačka Klasa Katta. Njegova malone robustna risba v črno-beli tehniki je običajno obdana le s črnino v ozadju, ki daje vtis, da bo ravnokar požrla osebni prostor glavnega lika in njega samega. Redki dialogi v stripih so običajno kratki, otožni in izražajo nezmožnost komunikacije. Zgodbe izpostavljajo nemočnega in v obupne situacije ujetega posameznika v sodobni družbi. Čeprav se zgodbe o Klasu Kattu na prvi pogled zdijo depresivne, so pravzaprav lepe, intimne, globoke in poetične pripovedi, ki zaradi specifičnega avtorskega pristopa lahko obstajajo le kot strip.

 

 – Joann Sfar, Pascin

192 str., nov. 2013, 15 eur

PASCIN Joanna Sfarja je zbirka stripov o manj znanem, a toliko bolj razvpitem slikarju Juliusu Mordecaiu Pinkasu – Pascinu. Velja za Sfarovo najbolj osebno in najpomembnejše delo. Ta strip je pri L’Association prvotno izšel v šestih knjigah (2000-2005), mi pa jih bomo zbrali vse v eni knjigi.

Pascin je izmišljena komična biografija nadarjenega slikarja Pascina (1885-1930), bolgarskega Juda z ameriškim državljanstvom, ki je v Pariz prišel iskat slavo in svobodo. Gre za Pariz na obratu stoletja, ki je bil znan po živahni boemski in umetniški sceni. Tako spoznamo tudi druge slikarje iz tega obdobja, kot sta Marc Chagall in Oscar Kokoschka, pogosto v nenavadnih in bizarnih okoliščinah. Sfar se poslužuje likov, da bi skozi njih spregovoril o različnih temah, praviloma povezanih s slikanjem in umetnostjo, pa tudi z ženskami, spolnostjo, religijo in smislom življenja. Protagonistove pogoste sogovornice so prostitutke in umetniški modeli (pogosto v isti osebi), s katerimi se rad spušča v živahne sofistične razprave. Dialogi z modeli in ostalimi barvitimi liki so sočni in domiselni, polni inteligence in humorja.

Sfarjeva sproščenost pri formi se kaže tudi v fragmentirani pripovedi, razdeljeni v posamezne zgodbe, in pri slogu risanja. Stilska nihanja in različne tehnike risanja lepo ponazarjajo vzpone in padce življenja na pariškem Montmartru.

JOANN SFAR (1971) je francoski stripovski avtor in filmski režiser. Od leta 1994 sodeluje s francosko stripovsko založbo L’Association, pri kateri je objavil večino zgodnjih del. Sfar je izredno plodovit avtor. Več njegovih stripov je prevedenih tudi v angleščino. Za svoje delo na področju stripa prejel več nagrad, med njimi veliko nagrado Mednarodnega stripovskega festivala Angoulême, Eisnerjevo in Ignatzovo nagrado. Joann Sfar velja za enega najbolj priznanih evropskih sodobnih stripovskih avtorjev. Slovenskim bralcem je znan predvsem po stripovski predelavi klasične Saint-Exúperijeve zgodbe za mlado in staro Mali princ.

Ustvaril je animirani film Le chat du rabbin (Rabinova mačka, 2011) po svojem romanu v stripu in film o francoskem poetu in glasbeniku Sergeu Gainsbourgu z naslovom Gainsbourg: Une Vie Heroique (2010).

prevedla: Maja Meh
grafična oprema, oblikovanje črkovnih vrst, črkopis: Katja Kastelic

Izdajo sta podprla Javna agencija za knjigo RS in Program pomoči pri izdaji knjig Valentin
Vodnik, ki ga izvaja Francoski inštitut v Sloveniji – Francoski inštitut Charles Nodier iz Ljubljane.