Novo:


2008 – olimpijske igre, Peking

Samia Yusuf Omar (1991–2012) je bila somalijska tekačica, ena od dveh športnikov, ki sta leta 2008 zastopala Somalijo na poletnih olimpijskih igrah v Pekingu. Ko je obiskovala osmi razred, je bil njen oče ubit v napadu na tržnico Bakaara, kjer je delal. Pustila je šolo, da bi pomagala mami skrbeti za brate in sestre ter kasneje pričela trenirati tek v svojem rojstnem mestu Mogadišu na stadionu, razrušenem v državljanski vojni. Zaradi nenehnih groženj lokalnih milic, ki so ženskam prepovedovale ukvarjanje s športom, je v iskanju boljših razmer za trening prebegnila v Etiopijo. Kasneje je kot begunka želela priti v Italijo, da bi zastopala svojo državo na poletnih olimpijskih igrah v Londonu. Aprila 2012 je med poskusom prebega iz Libije v Italijo utonila, stara 21 let. To je njena življenjska zgodba.

O avtorju: Reinhard Kleist (1970, Hürth) je nemški stripar in grafični oblikovalec. Študiral je na visoki strokovni šoli za grafiko in oblikovanje v Münstru. Po študiju se je preselil v Berlin, kjer živi in dela še danes, kot organizator razstav, predavanj ter delavnic za otroke in odrasle pa je že več let dejaven tudi v tujini. Poleg številnih drugih nagrad je za svoje delo doslej dvakrat – leta 1996 za Lovecraft ter leta 2008 za album Cash – I See a Darkness – prejel nagrado Max und Moritz, ki se najboljšemu striparju v nemškem jeziku bienalno podeljuje v Erlangenu. Za jesen 2017 pripravlja izid risoromana Nick Cave – Mercy On Me, sicer pa je doslej izdal že skoraj poldrugi ducat samostojih del, med katerimi so najbolj znana Lovecraft (1994), Amerika (1998), Fucked (2000), Cash – I See a Darkness (2006), Castro (2010), Der Boxer: Die wahre Geschichte des Hertzko Haft (2011) in pričujoča zgodba o Samii Yusuf Omar, ki je v nemškem originalu izšla leta 2015.

Število strani: 152, slovenski jezik, mehka vezava
Cena: 18 eur

Na zalogi tudi Cash – I see a darkness
Število strani: 224, slovenski jezik, trda vezava
Cena: 27,95 eur

Rezultat iskanja slik za Cash – I See a Darkness

Princ Valiant

Princ Valiant, veličastna saga za vse čase

Po mnenju stripologov je to delo Hala Fosterja najboljši strip vseh časov.

Ahmed Hrapović
pet, 04.08.2017, 09:00

Princ Valiant, veličastna saga za vse čase

Harold Rudolf Foster ali Hal Foster, kakor se je podpisoval na svoja remek dela, je eden tistih ustvarjalcev, za katere­ je značilno iskanje popolnega­ v stripovski umetnosti.

Foster­ je avtor ameriškega epa o ­vitezih okrogle mize ali ameriškega­ epa o kralju Arturju, znanega iz zgodovinske stripovske zgodbe­ brez konca – iz stripa Princ Valiant. Po mnenju stripologov je to najboljši strip vseh časov, ki ga še nihče ni presegel. Ne na pripovedni ne vizualni ravni, torej scenaristični (literarni) in risani (likovni) ravni.

Vsebinsko in risarsko je Hal Foster s stripovsko zgodbo o princu Valiantu dosegel estetsko popolnost. S svojo popolno risbo je ustvaril estetske variacije na vseh slikah posameznih epizod ali stripovskih tabel, v popolno okolje je spretno vključeval like, združeval čas in kraj dela z nepomembnimi »napakami«, ki se pojavljajo v vseh umetnostih, tudi stripovski.

Celoten članek: http://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/princ-valiant-velicastna-saga-za-vse-case.html

Zgodovina Slovenije v stripu

Muzealci cenijo najstnice

Zgodovina Slovenije v stripu: Duhovito potovanje v preteklost scenarista Žige X. Gombača in risarja Ivana Mitrevskega.

Vojko Urbančič
sre, 17.05.2017, 20:00
 
.
 Živa je tipična slovenska najstnica ob koncu devetletke, kar pomeni, da jo bolj kot vse drugo zanima varovanje slovenske kulturne dediščine, njen alternativni dom pa je muzej, kjer ima eksponate v malem prstu.­ Šalo na stran, natanko takšna­ najstnica kraljuje v delu ­Zgodovina Slovenije v stripu.

Zgodovina Slovenije v stripu (založba Miš) je rezultat dialoga med soavtorjema, scenaristom Žigo X. Gombačem in risarjem Ivanom Mitrevskim, prinaša pa približno štirideset didaktičnih dogodivščin iz tukajšnje preteklosti – vse so povezane s predmeti iz zbirk Narodnega muzeja Slovenije –, ki so pred tokratno knjižno izdajo štiri sezone zapolnjevale strani mladinske revije National Geographic Junior.Knjiga pravzaprav temelji na dveh dialogih. Ob omenjenem med soavtorjema, ki sta besede, črte in barve zlagala v svoje pripovedi v stalnem sodelovanju, še na dialogu med osrednjo junakinjo in antijunakom, brez katerih v stripih ne gre.

Prva je omenjena Živa, lik Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani – njena botra je direktorica te nacionalke Barbara Ravnik, tokrat piska uvodnika –, drugi pa Razpoka, priletni plešasti možakar brez občutka za varovanje kulturne dediščine in za higieno, žlehtnoba, negativec in smrdljivec s pisanim diapazonom grehov, celo tako priskutnim, kot je ta, da ne ločuje ­odpadkov.

Vendar mu s časovnim strojem Razpoka 2000 uspeva vstopati v različna zgodovinska obdobja ter lomastiti po njih z ekskluzivnim namenom osebnega okoriščevanja. Živa za enaka potovanja po izsekih zgodovine tovrstnega stroja ne potrebuje. Dovolj je, da se v muzeju dotakne izbranega eksponata, in hipoma se znajde v obdobju, v katerem je ta nastal, kar ji seveda omogoča, da reši kulturno dediščino pred Razpoko. Tako rekoč obsojena je na uspehe, Razpoka po drugi strani vselej potegne kratko.

Paradna poglavja arheologije in zgodovine

V ta preprosti pripovedni okvir so prek, denimo, kletvic športnih navijačev izpred stoletja, kakršne so šalobarda, buzakljun ali poštajna, alternativne Zdravljice – Kakšna čast? Le oblast naj končno bode moja last! –, Marije Terezije z močno in uporabno pestjo ali nepremičninskih špekulacij med mostiščarji vpete duhovite kratke pripovedi iz časov od neandertalčeve piščali izpred 60.000 let do prve svetovne vojne s soško fronto in zgodnjega 20. stoletja, na čelu z obdobji, ki predstavljajo paradna poglavja tukajšnje arheologije ter zgodovine v Narodnem muzeju Slovenije. Se pravi, predvsem bakrene in starejše železne dobe, Keltov in zatem Rimljanov, izsekov iz srednjega veka in baroka ter časa narodne prebuje v 19. stoletju.

Z izjemo novodobnega kovanja slovenskih tolarjev izpred dvajsetih let zgodovine, pred katero postavljamo pridevnik novejša, tiste iz »polpreteklika«, v knjigi ni. Naslov Zgodovina Slovenije v stripu si je tako treba razložiti kot izsek zgodovine, skladen s poglavji, ki jih kot obiskovalec srečuješ v Narodnem muzeju v Ljubljani, matičnem Rudolfinumu in študijskih zbirkah na Metelkovi. Pa tudi v podružnicah, kot sta Blejski grad in grad Snežnik.

V stripu, izrisanem v karikiranem, domala sploščenem slogu – Mitrevski je tretjo dimenzijo v risbah domala ukinil in s prevladujočo postavitvijo figur v profil ustvaril nekakšen kubističen, staro­egipčanski slog –, se sicer muzealec vmeša v dogajanje le kdaj pa kdaj. Ime mu je dr. France Fascikel.

Deveta umetnost zrela za muzej

Aktualni čas ostaja naklonjen prisotnosti devete umetnosti v slovenskih muzejih, na kar opozarja tudi katalog letošnje razstavne inventure minule dekade Stripovsko desetletje: strip v Sloveniji 2006–2016, ki je do zaprtja pred dobrim tednom vabila v celjsko Galerijo sodobne umetnosti. Strip je v zadnjem obdobju med drugim vidneje prodrl v šolske učbenike – tudi z Mitrevskim –, brošure in zloženke, a tudi muzeje, Gombač in Mitrevski pa imata na tem področju lepo kilometrino.

Pred tokratno knjigo sta v seriji Živa iz muzeja, ki jo izdaja Narodni muzej Slovenije, objavila že pet didaktičnih knjig za osnovnošolce, kombinacij besedil, ilustracije in stripa na temo Prableda, viteškega turnirja na gradu Kamen, skrivnosti egipčanske mumije, antike in še bolj odmaknjenih časov železne dobe.

Ob Narodnem muzeju je strip doma tudi v muzeju, s katerim si deli Rudolfinum – v Prirodoslovnem muzeju je v okviru zbirke Leonora pripoveduje prisoten strip Mateja De Cecca –, predvsem pa v Mestnem muzeju Ljubljana, kjer so stripi dopolnili podobe starih Emoncev na razstavi 2000 let Emone, zatem pa so v tem muzeju na temo življenja v Ljubljani med drugo svetovno vojno ob 70. obletnici konca te morije izdali didaktični album kustosa Blaža Vurnika in risarja Zorana Smiljanića Spomini in sanje Kristine B.

Tudi v tem stripu je bila osrednja junakinja fiktivna najstnica, potisnjena v odraščanje v času vojne. Kaže, da so muzealcem najstnice v vlogi identifikacijskega elementa, ki v stripu za mlade ne sme manjkati, pri posredovanju zgodovine ljube.

Vir: http://www.delo.si/kultura/knjiga/muzealci-cenijo-najstnice.html