STRIP

Kako je Zvitorepec kvaril mladino

Objavljeno: 06.04.2014 20:45
Posodobljeno: 06.04.2014 20:45
Avtor: Ciril Gale

Pred šestimi desetletji so v Tedenski tribuni brez pojasnila prenehali objavljati priljubljeni strip Pustolovščine Zvitorepca in Trdonje v Afriki, ki ga je ustvarjal Miki Muster.

Miki Muster, obkrožen z lutkami svojih stripovskih junakov. Foto: Igor Zaplatil
Miki Muster, obkrožen z lutkami svojih stripovskih junakov. Foto: Igor Zaplatil

V prvi polovici petdesetih let je bil pri nas strip označen kot ničvredni izdelek kapitalistične izkoriščevalske družbe. Obtoževali so ga, da zavaja mladino na stranska pota in jo odvrača od branja knjig. Zato ne preseneča, da je bilo le malo slovenskih avtorjev, ki so se ukvarjali s stripi in so bili javnosti tudi znani. Največkrat so bili objavljeni nepodpisani ali pa je šlo za psevdonime ali zgolj inicialke.

Strip kot 
grešni kozel

A tudi slovenski kritiki stripa so se celo pod svoje udarne prispevke, ki so izničevali vsako morebitno dobro lastnost nove svojevrstne umetnosti, zelo radi podpisovali s psevdonimi. Eden od njih je bil na primer John Eatmeat. Po drugi strani pa so samooklicani slovenski varuhi mladih duš v nebo kovali kakovost tako imenovanih slikanic. S tem so dokazovali, da o stripu ne vedo niti tega, da teorija devete umetnosti ne ločuje slikanic od stripov. Slikanice, kakršne so objavljali vsi slovenski dnevniki, šolski tedniki in revije, so bili pač stripi brez oblačkov. Slovenski avtorji stripov so bili zato izjemno slabo plačani in so se z novim medijem ukvarjali le toliko časa, dokler niso našli bolje plačanega dela. Obstaja pa tudi nekaj izjem, med katere vsekakor spada Miki Muster, ki je svoje stripe od začetka podpisoval s pravim imenom. Seveda je bil pravi šok za vse apologetske kritike produkta gnile zahodne družbe, ko so v tedniku Poletove podobe in povesti leta 1952 začeli objavljati tudi stripe. Napadi so bili vse hujši in zabavni tednik se je kmalu preimenoval v Petkovo panoramo, nato pa v Tedensko tribuno (TT). Mustru so očitali, da s stripi kvari okus mladih, in še marsikaj drugega.

Bolj je bil strip o Zvitorepcu, Trdonji in Lakotniku priljubljen, bolj srditi so bili napadi na avtorja. Njegovega zvestega občinstva seveda niso odvrnili od branja, zato je bilo treba seči po radikalnejših ukrepih. Napadi na strip in s tem tudi na Mustra so bili najhujši leta 1954, ko so v Tedenski tribuni izhajale Pustolovščine Zvitorepca in Trdonje v Afriki. Avtor ga je moral prenehati risati in je na zadnjo risbo napisal: »… in tako so naši junaki stopili v temni pragozd novim pustolovščinam naproti.«

Pritisk je zalegel

Tam, kjer je bil prej strip, so začeli objavljati slikanico Tivolski prijatelji. Besedilo je pisal Josip Korban, ilustracije, tokrat brez oblačkov, pa so bile še naprej Mustrove. Ko so se napadi malce polegli, so spet dovolili nadaljevati Pustolovščine Zvitorepca in Trdonje v Afriki. Širša javnost ni nikoli izvedela, zakaj so prekinili objavljanje tega stripa, niti zakaj je uredništvo spremenilo odločitev. Verjetno sta bila razloga izjemna priljubljenost Zvitorepca in velik pritisk bralcev. V prid tej tezi govori dejstvo, da so v založbi Slovenskega poročevalca že naslednje leto sporni strip objavili v knjižni obliki, ki je doživela več ponatisov, vsi pa so bili zelo hitro razprodani.

V tistem obdobju se je Miki Muster lotil tudi stripovske priredbe Martina Krpana, od katere se je ohranilo le nekaj risb, saj je moral načrt zaradi hudih napadov nasprotnikov stripa kmalu opustiti. Krpana se je znova lotil 30 let pozneje. Najprej je izhajal v Pilotu, tedenski prilogi Nedeljskega dnevnika, vendar ta različica ni bila na tako kakovostni ravni kot nedokončano delo iz petdesetih let.

Zbrana dela Mikija Mustra?Zadnja leta nekdaj najbolj napadani in osovraženi ilustrator med likovniki doživlja pravo renesanso priznanj za svoj prispevek na področju devete umetnosti. Miki Muster si jih vsekakor zasluži, poleg tega pa bi bil njegov stripovski opus nedvomno vreden tudi razmisleka o izidu zbranih del.

Vir: http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/kako-je-zvitorepec-kvaril-mladino