Skozi strip izpričane zgodbe malih ljudi v travmatičnih zgodovinskih dogodkih

Pogovor v okviru 38. Slovenskega knjižnega sejma

Jovana Mihajlović Trbovc in Tanja Petrović z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC ter avtor stripov Zoran Smiljanić so na uvodnem dogodku glavnega odra 38. Slovenskega knjižnega sejma spregovorili o treh nedavno izdanih stripih Založbe ZRC-ja.
.

Zoran Smiljanić, Tanja Petrović in Jovana Mihajlović Trbovc na uvodnem dogodku glavnega odra letošnjega Slovenskega knjižnega sejma. Foto: BoBo/Borut Živulović
Zoran Smiljanić, Tanja Petrović in Jovana Mihajlović Trbovc na uvodnem dogodku glavnega odra letošnjega Slovenskega knjižnega sejma. Foto: BoBo/Borut Živulović

Na dogodku pod naslovom Vojna v stripu je potekal pogovor ob predstavitvi stripov Vojna Gorana Duplančića v prevodu Andreja E. SkubicaČrni plamen, Požig Narodnega doma v Trstu Zorana in Ivana Smiljanića ter Peršmanova domačija Evelyn Steinthaler in Verene Loisel v prevodu Jerneja Biščaka. Sodelujoči so se posvetili predvsem vprašanju prikazovanja zgodb malih ljudi v zgodovinskih dogodkih, ki so travmatično zaznamovali generacije.

Vloga, ki jo strip odigra v zgodovinopisju
Politologinja in kulturologinja Jovana Mihajlović Trbovc je opomnila na pomembno vlogo stripa v zgodovinopisju, ki “s svojo liminalnostjo na intimističen način odstira osebne zgodbe, ki so zanalašč ostale zamolčane“. Po mnenju Zorana Smiljanića, avtorja Meksikanarjev in na dogodku izpostavljenega stripa Črni plamen, je “prišel čas za bolj kompleksne stvari – za mešanje zgodovine, fikcije in realnosti“.

Ne štejejo samo velikopotezne zgodbe
ZRC SAZU v okviru Založbe ZRC-ja od leta 2002 izdaja stripe, ki se po njihovih navedbah ne bojijo obujati spominov na dogodke, ki bi jih marsikdo najraje potlačil. Z izidom Mausa, znamenitega stripa Arta Spiegelmana o vojnih zločinih v nacistični Nemčiji, je strip tudi v našem prostoru postal legitimna forma zgodovinopisja, ki po oceni Jovane Mihajlović Trbovc razširja besedo in koncept zgodovine s tem, da bralec razume, da je tudi sam del zgodovine in da ne štejejo samo velikopotezne zgodbe.

Travmatične posledice, ki jih za sabo pusti vojna
Strip Vojna hrvaškega avtorja Gorana Duplančića, ki je bil nedavno preveden v slovenščino, po besedah jezikoslovke in antropologinje Tanje Petrović pripoveduje zgodbo vojakov, ujetih v uniforme Jugoslovanske armade, ki organizacijsko in ideološko propada v času razpada Jugoslavije. Duplančić v njem opisuje služenje v vojašnici v Šentvidu, ko se je kot marsikateri drugi devetnajstletnik znašel sredi vojne. Kot je poudarila Tanja Petrović, je avtor v zaključek stripa vključi svojo fotografijo iz vojaških let, s pomočjo katere bralec ilustrirani figuri pripiše pravi obraz in spozna, da so po njenem mnenju v vojni “prisilno služili mladeniči, ki imajo zaradi tega travmatične posledice“.

Jezikoslovka in antropologinja Tanja Petrović. Foto: BoBo/Borut Živulović
Jezikoslovka in antropologinja Tanja Petrović. Foto: BoBo/Borut Živulović

Manično poplesavanje fašistov ob gorečem Narodnem domu
Zgodovinar in soavtor stripa Črni plamen Ivan Smiljanić je povedal, da so tudi za stripe pomembni natančni in objektivni zgodovinski podatki, ki po besedah Zorana Smiljanića podpirajo okvirno zgodbo. Dodal je, da je za avtorje stripov bistveno, da poleg poznavanja zgodovinskih dejstev najdejo svojo poetiko, ki ne samo pripoveduje, kaj se je zgodilo, temveč zgodbo navdaja z individualnim pristopom.

Zoran Smiljanič je dejal še, da ga je k risanju tega stripa pritegnil slikovit podatek, da so fašisti v skorajda obrednem duhu manično poplesavali okoli ognja, ki je zavzel Narodni dom, v katerem so med drugimi pogoreli tudi številni podatki, ki bi jih lahko z zgodovinarjem uporabila za ustvarjanje stripa Črni plamen. Namesto iz knjig sta tudi zato podatke za strip črpala predvsem iz italijanskega in slovenskega časopisja tistega časa, kar zgodbi doda poučno noto o pomenu objektivnosti zgodovinopisja.

Politologinja in kulturologinja Jovana Mihajlović Trbovc. Foto: BoBo/Borut Živulović
Politologinja in kulturologinja Jovana Mihajlović Trbovc. Foto: BoBo/Borut Živulović

Spopad nacistov in partizanov v Železni Kapli
Avstrijski strip avtorice scenarija Evelyn Steinthaler in avtorice risbe Verene Loisel Peršmanova domačija, 25. april 1945 po besedah Mihajlović Trbovc pripoveduje s pomočjo vizualnih metafor. Zgodba stripa govori o spopadu med nacistično policijsko enoto in partizani v Železni Kapli na navedeni datum, torej le nekaj dni po tem, ko so zavezniki osvobodili okupirano ozemlje.

Risbe, ki so brez zgodovinskih podatkov, sta avtorici podprli z zgodovinskim okvirjem, zapisanem v zaključku knjige. Delo pripoveduje o dnevu zločina, pa tudi o boju za preživetje po zločinu na tem skorajda popolnoma uničenem kraju – na kraju, ki je bilo od konca 40. let prejšnjega stoletja znova prebivališče in se je v 80. letih začel razvijati v kraj javnega spominjanja. “Čeprav se zdi, da strip pripoveduje o travmatičnem spopadu, je glavno vodilo zgodba o dekletu, katere dom ni več varno zatočišče, ker postane muzej vojnih dogodkov,” je sklenila Jovana Mihajlović Trbovc.

Vir: https://stripi.si/nadzor/post.php?post=28874&action=edit&message=6

Knjige založbe ZRC SAZU so na voljo tudi v Strip.art.nici Buch.