Pariz se poklanja Hergéju, očetu evropskega stripa

.
Razstava je na ogled do 14. januarja
2. oktober 2016 ob 13:14
Pariz – MMC RTV SLO

S Tintinovimi dogodivščinami so odraščale že številne generacije, prikupen junak pa kljub poplavi različnih otroških knjig še naprej osvaja srca mladih (in odraslih), in to ne le Belgijcev, od koder je njegov avtor.

Pred nekaj dnevi so v pariškem Grand Palaisu odprli pregledno razstavo v poklon Tintinovemu “očetu”, belgijskemu striparju Georgesu Prosperju Remiju, bolj znanemu kot Hergé, ki bo na ogled do 14. januarja.

Razstava predstavlja pregled na bogato ustvarjalno pot leta 1907 rojenega umetnika, na katerega so močno vplivali tudi kino, slikarstvo, fotografije in pustolovski romani. Kot so zapisali organizatorji razstave, razstava jasno kaže, kako univerzalni so Hergéjevi stripi, ki veljajo za najbolj priljubljene evropske stripe 20. stoletja.

Svojo umetniško pot je začel z objavo ilustracij v reviji Scouting leta 1926, njegova prva serija stripov pa se je imenovala Totorjeve dogodivščine.

Obtožbe o kolaboracionizmu
Zgodbe o nadobudnem novinarju reporterju Tintinu, ki sprva živi v prvem nadstropju na ulici Labrador v Bruslju številka 26, pozneje pa se preseli v gradu Moulinsart, je začel ustvarjati na pobudo urednika v belgijskem konservativnem dnevniku Le Vingtieme Siecle Norberta Walleza. Najprej jih je objavljal v prilogi za mlade, pozneje pa so postale izjemno priljubljeno čtivo za mlade po vsem svetu. Bil je eden prvih evropskih striparjev, ki je začel uporabljati ameriški način stripa z “oblački” za govor junakov. Ko so Nemci zasedli Belgijo leta 1939, je začel izdajati stripe v časopisu Le Soir, ki je bil pod nadzorom nacistov, zaradi česar so ga po osvoboditvi Belgije leta 1944 obtožili kolaboracionizma. Čeprav proti njemu niso vložili obtožnice, se je v naslednjih letih spopadal z očitki o sodelovanju z okupatorjem. Leta 1946 je skupaj z Raymondom Leblancom ustanovil revijo Tintin, kar je pomenilo začetek novega obdobja ustvarjanja.

V prvi dogodivščini je avtor Tintina poslal na obisk v Sovjetsko zvezo, pozneje pa je stripovski junak med drugim obiskal tudi Kongo, Tibet, bojeval se je z ameriško mafijo, podprl zatirana ljudstva v Južni Ameriki in Aziji, šel pa je celo na Luno. Hergéjevi stripi so bili deležni pozitivnih kritik zaradi svoje jasnosti, likovne dovršenosti in dobro razdelanih in raziskanih zgodb.

Tintinova pota so bila upodobljena tudi na velikem platnu: prvič leta 1961 v filmu Tintin in skrivnost zlatega runa režiserja Jean-Jacquesa Vierneja, v katerem je Tintina zaigral Jean-Pierre Talbot, ki je vlogo ponovil štiri leta pozneje. Oba filma sta na veliko razočaranje Hergéja doživela precejšen neuspeh, tako da leta 1967 tretjega filma niso posneli.

Tintinove dogodivščine pa so potem leta 2011 doživele tudi hollywoodsko upodobitev, za katero je s filmom Tintin in njegove pustolovščine: Samorogove skrivnosti poskrbel veteran Steven Spielberg, ki je avtorske pravice odkupil že leta 1983. Gre za prvi del trilogije o Tintinu. Vsaki dve leti Tintinu v čast poteka tudi poseben festival, na katerem se zberejo številni oboževalci. Prvič je potekal v Bruslju leta 2005, dve leti pozneje pa ga je gostila Lozana.

Belgijski umetnik je umrl 3. marca 1983. Leta 2009 so v Louvain-la-Neuvu odprli muzej Hergé.

K. T.


Hergé je vse življenje ustvarjal za otroke, ki pa jih sam zaradi posledic zdravljenja z obsevanjem ni mogel imeti. Foto: EPA

Vir: http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/pariz-se-poklanja-hergeju-ocetu-evropskega-stripa/404131