Opis
Moška koža
Osemnajstletna Bianca je po pričakovanjih družbe renesančne Italije zrela za poroko, zato ji družina določi primernega snubca. Vendar pa Bianca, razočarana nad svojo usodo in obetom dogovorjenega zakona, odkrije družinsko skrivnost, in sicer moško kožo, s katero se lahko prelevi v postavnega in šarmantnega Lorenza.
Zabavna zgodba, polna komičnih zapletov in izpiljenih dialogov, ki je, kljub temu da je umeščena v renesančno Italijo, tudi danes zelo relevantna in aktualna. Pogumno in iskreno se loteva kočljivih tematik, kot so spolne vloge, spolnost, življenja LGBTQ+ posameznikov, sočutje, vera, morala, odraščanje ter vloge, ki jih mlada dekleta in ženske igrajo v družbi ustaljenih konstruktov in normativov. Skozi to večplastno zgodbo o Biancinem čarobnem in nenavadnem odraščanju pa je obenem mogoče zaslediti rdečo nit: predanost plemenitemu iskanju obojestranske in iskrene ljubezni, tematika, ki je sama po sebi brezčasna in že od nekdaj neskončen vir navdiha.
Moška koža (Peau d’homme, 2020) je prejemnica številnih nagrad, po svetu pa je knjiga prodana že v več kot 200 000 izvodih.
Hubert Boulard ali preprosteje Hubert (1971, Saint-Renan – 2020, Pariz) je bil priznan francoski scenarist in kolorist, ki je napisal scenarij Biancine nenavadne zgodbe. Je prejemnik številnih mednarodnih nagrad in priznanj, med drugim nagrade za najboljši risoroman festivala v Angoulêmu leta 2015 in istega leta tudi mednarodne literarne nagrade alternativne književnosti Firecracker. Za svoje delo je prejel tudi prestižno nagrado Jacques-Lob. Po njegovem scenariju za risoroman Moška koža (Peau d’homme, 2020) je Zanzim likovno podobo snoval kar pet let.
Frédéric Leutelier, francoski likovni umetnik, ki deluje pod psevdonimom Zanzim (1972, Laval), je svojo profesionalno umetniško pot začel s Hubertom daljnega leta 2002, in sicer s prvim delom serije Les yeux verts (Zelene oči). Pri zasnovi vizualne podobe risoromana Moška koža je uvedel številne zanimive likovne prijeme. Med drugim je stil risanja prilagojen renesančnemu in srednjeveškemu slogu, ki ga sestavljajo ploskovite figure in preprosta barvna lestvica, ki pa s poudarki služi tudi izpostavljanju določenih vsebin, na primer rdeča za prizore (zmernega) nasilja, uporaba modre za poudarek romantičnih prizorov in tako naprej. Ta čas skupaj z več striparji, ilustratorji, koloristi in animatorji ustvarja v bretonskem studiu Pépé Martini.
Format 312 x 238 mm, mehke platnice, barvni tisk, 159 strani.