Razstava jugoslovanskega stripa v Bruslju

Bruselj – Belgija velja za ­domovino in meko stripa. V Bruslju podobe stripovskih junakov­ na čelu s Hergéjevim Tintinom krasijo postaje podzemne železnice, s prizori iz stripov so polepšana pročelja­ hiš, del vsakega časopisa je tudi stripovska rubrika …

Središče stripovske umetnosti je že četrt stoletja Belgijski center stripa, ki kot muzej na 4200 kvadratnih metrih deluje v art nouveau palači nedaleč od bruseljskega Grand Placea. Na leto ima več kot dvesto tisoč obiskovalcev, okoli tisoč je obiskov organiziranih skupin. V njem je od danes na ogled posebna razstava Sto let na Balkanu, na kateri predstavljajo dela okoli petdeset avtorjev iz nekdanje Jugoslavije, od stripov ruskih emigrantov v Srbiji iz tridesetih let in dela iz časa NDH do legendarnega Zvitorepca in Meksikajnarjev Zorana Smiljanića.

Stilna in tematska raznovrstnost

Razstava je povezana s stoto obletnico začetka prve svetovne vojne, ki se je po sarajevskem atentatu začela na Balkanu. Belgija je bila eno od najbolj krvavih prizorišč vojne in zanimanje za dogajanje pred stoletjem je veliko. Prvi strip v regiji je narisal Hinko Smrekar. »Našega stripa sicer ne poznajo, a se zanimajo zanj, predvsem v kontekstu vojne,« je pojasnil kurator razstave Štefan Simončič. Belgijci so se za slovenski in nekdanji jugoslovanski strip začeli zanimati po razstavi evropskega stripa, ki je bila pripravljena v Umetnostni galeriji Maribor v okviru EPK.

Za jugoslovanski strip sta značilni stilna in tematska raznovrstnost. V njem so razvidni politični premiki, denimo njegova renesansa po razkolu Jugoslavije s Sovjetsko zvezo. V desetletjih po vojni je bil še posebno razširjen partizanski strip, pozneje se je pojavil tudi punkovski. »Regija ima bogato tradicijo. Ko smo odkrili kakovost stripov, smo jih hoteli pokazati obiskovalcem. Zanimive so vzporednice. V šestdesetih in sedemdesetih letih je bil v Jugoslaviji, tako kot na Zahodu, razširjen bolj psihedeličen slog,« je povedal direktor stripovskega muzeja ­Willem De Graeve.

Na razstavi so predstavljena dela Kostje Gatnika, Mikija Mustra, Tomaža Lavriča, Iztoka Sitarja, Zorana Smiljanića. Razstava stripov več slovenskih avtorjev je bila odprta še na slovenskem veleposlaništvu v Bruslju. »Jugoslavija je bila med desetimi državami z najbolj razvitim stripom. Danes sta na Zahodu iz Slovenije uveljavljena Gatnik in Lavrič. Na Hrvaškem in Srbiji je ‘malo morje’ avtorjev, ki so uspešni v Franciji in drugod,« je povedal Iztok Sitar. Kot slovenski avtor je opozoril, da je v Sloveniji čedalje manj posluha za strip in da so avtorji ena prvih žrtev krize.

»Vsak drugi, ki pride v mojo trgovino, pove, da se je srbohrvaščino naučil iz stripov. Stripovski jezik, drugače kot jezik leposlovja, uporablja besede, ki so res v obtoku,« je na še eno razsežnost »devete umetnosti« opozoril ­Aleksander Buh, lastnik ljubljanske trgovine s stripi Strip.art.nica Buch. Sam je eden od zaslužnih, da slovenski šolarji lahko berejo stripe v okviru bralne značke. Buh je ponosen, da se slovenski strip lahko predstavlja na najboljši lokaciji in da ga cenijo najboljši poznavalci na svetu. »Upam, da ga bodo podobno začeli ceniti tudi doma,« je povedal.

Vir – slike: http://www.delo.si/kultura/dediscina/razstava-jugoslovanskega-stripa-v-bruslju.html