Dogaja se mu (samo) na papirju
Avtor: Bojan Tomažič Torek, 31. Januar 2017
Stripar in karikaturist Tomaž Lavrič prejme nagrado Prešernovega sklada za stripovske objave v zadnjih dveh letih; še posebno za stripa Lomm in Tolpa mladega Ješue ter za razstavi v Cankarjevem domu
Vaši stripovski kolegi pravijo, da bi nagrado morali dobiti že veliko prej.
“Za nagrado nikoli ni prepozno, razen če je posthumna.”
.
Zoran Smiljanić je celo rekel, da vam je Bog podaril toliko talentov, da bi bila krivica, če bi vam dal tudi lepoto.
“(Smeh.) To je pa tako precizno razmerje med simpatijo in zlobo, da se lahko samo priklonim. To je žlahtna satira. (In maščevanje bo sladko.)”
.
Jaz pravim, da bi nagrado morali dobiti že za Rdeči alarm. Ne samo zato, ker je poklon pomembnemu obdobju naše zgodovine, ampak tudi zato, ker opominja, da v še slabših časih niti punka z ostrino nimamo, kaj šele česa še bolj razgaljajočega in ozaveščujočega. Ali res moramo privoljevati v to, da je za rajo zmerom samo slabše in slabše?
“Tak je ta svet, vedno je lahko še slabše. In ko ni za zdržati in enkrat poči, je še dosti slabše, preden gre na bolje. Punka ne bi idealiziral, mulci se vedno upirajo, ampak zdaj verjetno bolj virtualno, pa mi dinozavri tega niti ne zaznavamo.”
.
Tretji v Sloveniji, za Kostjo Gatnikom in Mikijem Mustrom, ste deležni pozornosti upravnega odbora Prešernovega sklada. Stripu torej tudi institucije rečejo umetnost. Hvala bogu, da je tako, vendar se to dogaja v času, ko odločevalci umetnost tako in tako potiskajo na stran. Je umetnost danes na robu prepada ali že korak dlje?
“Za umetnost se ni bati, tudi če gre vse k vragu. Bomo pač risali na stene votlin kot nekdaj. Strip kot vsako mlado ustvarjalno zvrst čaka dolg pohod skozi institucije, da se bo nazadnje ugnezdil med etablirane umetnosti, se potem tam uležal in usmradil ter se na vse kriplje otepal nekih novih zvrsti.”
“Za nagrado nikoli ni prepozno, razen če je posthumna.”
.
Zoran Smiljanić je celo rekel, da vam je Bog podaril toliko talentov, da bi bila krivica, če bi vam dal tudi lepoto.
“(Smeh.) To je pa tako precizno razmerje med simpatijo in zlobo, da se lahko samo priklonim. To je žlahtna satira. (In maščevanje bo sladko.)”
.
Jaz pravim, da bi nagrado morali dobiti že za Rdeči alarm. Ne samo zato, ker je poklon pomembnemu obdobju naše zgodovine, ampak tudi zato, ker opominja, da v še slabših časih niti punka z ostrino nimamo, kaj šele česa še bolj razgaljajočega in ozaveščujočega. Ali res moramo privoljevati v to, da je za rajo zmerom samo slabše in slabše?
“Tak je ta svet, vedno je lahko še slabše. In ko ni za zdržati in enkrat poči, je še dosti slabše, preden gre na bolje. Punka ne bi idealiziral, mulci se vedno upirajo, ampak zdaj verjetno bolj virtualno, pa mi dinozavri tega niti ne zaznavamo.”
.
Tretji v Sloveniji, za Kostjo Gatnikom in Mikijem Mustrom, ste deležni pozornosti upravnega odbora Prešernovega sklada. Stripu torej tudi institucije rečejo umetnost. Hvala bogu, da je tako, vendar se to dogaja v času, ko odločevalci umetnost tako in tako potiskajo na stran. Je umetnost danes na robu prepada ali že korak dlje?
“Za umetnost se ni bati, tudi če gre vse k vragu. Bomo pač risali na stene votlin kot nekdaj. Strip kot vsako mlado ustvarjalno zvrst čaka dolg pohod skozi institucije, da se bo nazadnje ugnezdil med etablirane umetnosti, se potem tam uležal in usmradil ter se na vse kriplje otepal nekih novih zvrsti.”
.
Kolega mi je za vas rekel, ta bi še Vojno in mir naredili v dveh ali treh sličicah.
“V dveh: 1. Vojna, 2. Mir.”
.
Zakaj ljudje toliko govoričimo? Da drugih ne spustimo do besede? Da ne slišimo resnice o nas?
“Mislim, da se samo radi poslušamo.”
Kolega mi je za vas rekel, ta bi še Vojno in mir naredili v dveh ali treh sličicah.
“V dveh: 1. Vojna, 2. Mir.”
.
Zakaj ljudje toliko govoričimo? Da drugih ne spustimo do besede? Da ne slišimo resnice o nas?
“Mislim, da se samo radi poslušamo.”
.
V Sloveniji, kjer ni dosti razlogov za smeh, ni težko opaziti Diareje, ki najprej nasmeji, potem pa razmišljaš o poanti zgodbe, in vaše duhovite karikature. Bolj uživate, ko jih rišete ali ko jih oddate v tisk?
“Najbolj uživam, ko se jim kdo smeje. Ne! Še bolj uživam, ko se kdo jezi.”
.
Diareja se je na zelo presenetljiv način opravičila zaradi Mladinamitovih primerjav poslanca Branka Grimsa z Goebbelsom. Opravičilo Goebbelsu pove, da Diareja leporečja, zavijanja v celofan in spreminjanja stališč zaradi pritiskov ne prenese. Drži?
“Diareja je majhen strip in nima prostora za leporečje, zato mora biti direktna.”
.
Tolpa mladega Ješue ima občutljivo tematiko, gre namreč za Jezusovo mladost. V tujini, kjer vaše stripe radi izdajajo, odlašajo z izidom. Pri nas je vseeno izšla. So iz kake fare že kaj reagirali?
“Pozitivne reakcije še čakam, pa tudi kakšna donacija RKC bi se spodobila, konec koncev gre za njihovo področje.”
.
In ob vsem tu povedanem še reče- te, da se vam nič ne dogaja in da ste dolgočasen človek?
“Dogaja se mi samo na papirju.”
.
V Sloveniji, kjer ni dosti razlogov za smeh, ni težko opaziti Diareje, ki najprej nasmeji, potem pa razmišljaš o poanti zgodbe, in vaše duhovite karikature. Bolj uživate, ko jih rišete ali ko jih oddate v tisk?
“Najbolj uživam, ko se jim kdo smeje. Ne! Še bolj uživam, ko se kdo jezi.”
.
Diareja se je na zelo presenetljiv način opravičila zaradi Mladinamitovih primerjav poslanca Branka Grimsa z Goebbelsom. Opravičilo Goebbelsu pove, da Diareja leporečja, zavijanja v celofan in spreminjanja stališč zaradi pritiskov ne prenese. Drži?
“Diareja je majhen strip in nima prostora za leporečje, zato mora biti direktna.”
.
Tolpa mladega Ješue ima občutljivo tematiko, gre namreč za Jezusovo mladost. V tujini, kjer vaše stripe radi izdajajo, odlašajo z izidom. Pri nas je vseeno izšla. So iz kake fare že kaj reagirali?
“Pozitivne reakcije še čakam, pa tudi kakšna donacija RKC bi se spodobila, konec koncev gre za njihovo področje.”
.
In ob vsem tu povedanem še reče- te, da se vam nič ne dogaja in da ste dolgočasen človek?
“Dogaja se mi samo na papirju.”
.
SLOVENSKI USTVARJALEC V SVETU
.
.
Tomaž Lavrič je tri desetletja stalni sodelavec tednika Mladina, tam je leto kasneje začel objavljati Diarejo, družbenopolitično satiro v stripovskih pasicah. Poleg stripa se ukvarja s časopisno karikaturo, riše ilustracije, piše zbadljive pesmi v rubriki Mladinamit. Tudi stripe je objavljal v reviji, pri kateri dela, Rdeči Alarm – Črni dnevi iz leta 1996 in Ratman iz 1997. je izdal v samozaložbi.
Opažen in nagrajen je tudi v tujini. Bosanske basni so leta 1999 izšle v Franciji in to je bil prvi slovenski stripovski album, ki mu je uspel prodor na evropski stripovski trg. Zanj je prejel nagradi v Švici in Belgiji. V Franciji sta izšli tudi kriminalka Glista na begu in Novi časi, zgodba o spremenjenem življenju v vzhodnoevropskih državah. V Franciji je leta 2001 izšel tudi njegov prvi daljši strip, četrti del serije albumov Dekalog. Objavil je stripovski album Slepo sonce, niz devetih kratkih, kataklizmičnih zgodb. V tujini sta izšla še znanstvenofantastična trilogija Lomm in balkanska triler serija Evropa. Ekstremni športi so zelo karikirani, v Sloveniji je izšel strip Sokol in golobica. Za ta strip, za Diarejo in urednikovanje pri projektu Slovenski klasiki v stripu je prejel nagrado Milka Bambiča, ki jo pri nas podeljujejo stripovskim ustvarjalcem. Tolpa mladega Ješue, ki je izšla pri nas, je poleg Lomma tudi razlog za nagrado Prešernovega sklada.
.
Opažen in nagrajen je tudi v tujini. Bosanske basni so leta 1999 izšle v Franciji in to je bil prvi slovenski stripovski album, ki mu je uspel prodor na evropski stripovski trg. Zanj je prejel nagradi v Švici in Belgiji. V Franciji sta izšli tudi kriminalka Glista na begu in Novi časi, zgodba o spremenjenem življenju v vzhodnoevropskih državah. V Franciji je leta 2001 izšel tudi njegov prvi daljši strip, četrti del serije albumov Dekalog. Objavil je stripovski album Slepo sonce, niz devetih kratkih, kataklizmičnih zgodb. V tujini sta izšla še znanstvenofantastična trilogija Lomm in balkanska triler serija Evropa. Ekstremni športi so zelo karikirani, v Sloveniji je izšel strip Sokol in golobica. Za ta strip, za Diarejo in urednikovanje pri projektu Slovenski klasiki v stripu je prejel nagrado Milka Bambiča, ki jo pri nas podeljujejo stripovskim ustvarjalcem. Tolpa mladega Ješue, ki je izšla pri nas, je poleg Lomma tudi razlog za nagrado Prešernovega sklada.
.
Vir: http://www.vecer.com/dogaja-se-mu-samo-na-papirju-6306952