Stripovska različica Ecovega romana Ime rože tudi v slovenskem prevodu
Pred nekaj leti je znameniti roman Umberta Eca Ime rože dobil stripovsko različico. V strip je roman prenesel Milo Manara, eden najvidnejših italijanskih mojstrov te umetniške zvrsti, letos pa ga lahko beremo tudi v slovenskem prevodu.
Foto: Mladinska knjiga
Poslovenil ga je Srečko Fišer, kot tudi roman, ki več kot 40 let po izidu še vedno navdušuje bralce po svetu.
Manj znan je podatek, da je bil tudi znameniti italijanski erudit Umberto Eco vse življenje precej povezan s stripom. Z njim je odraščal in tudi sam jih je na začetku ustvarjal, je na predstavitvi slovenskega prevoda stripa povedal Fišer. Kot je dodal, je za roman Ime rože, še preden ga je začel pisati, narisal vrsto zelo natančnih skic tako likov kot tudi prizorišč.
Tudi strip sledi melanholični kontemplativni intonaciji zgodbe
Vendar Milo Minara je za srednjeveško kriminalko, katere napeta zgodba se odvija znotraj zidov na videz spokojnega samostana, naredil svojo interpretacijo. Po Fišerjevih besedah se Manara ni hotel odreči diskurzivni kakovosti predloge, posledica tega je, da je strip precej verbalen, tako rekoč do meje žanra. Romana ni skušal predelati v akcijsko zgodbo, temveč je vztrajal v melanholično kontemplativni intonaciji celote. Strip v izvirno besedilo posega z rezom in montažo, zelo malo pa s preformuliranjem. Tako kot v izvirniku se tudi v slovenski izdaji stripa večinoma prepoznavajo odlomki iz romana.
Milo Manara, ki spada med najprepoznavnejše predstavnike italijanskega ustvarjanja sploh, je sicer bolj poznan kot mojster erotičnega stripa, v svoji karieri pa je sodeloval z velikani, kot soFederico Fellini, Enzo Biagi in Pedro Amodovar. Po besedah striparja Izarja Lunačka je pri svojih več kot 80 letih z Imenom rože ustvaril zelo kakovosten strip, kar sicer ni značilno za stripovske avtorje v tej starosti.
Prav z Imenom rože (Il nome della rosa), ki je izšlo leta 1980, je Eco doživel svetovno slavo. Z napeto zgodbo o umoru v benediktinskem samostanu v 14. stoletju je ustvaril prepričljiv dokument o relativnosti resnice in različnih perspektivah spoznavnega procesa. Roman, ki je preveden v 43 jezikov, je izšel v večmilijonskih nakladah, po njem pa je bil leta 1986 posnet film v režiji Jean-Jacquesa Annauda, v njem pa sta zaigrala Sean Connery in Christian Slater.