Iztok Sitar v Mestni galeriji

Vpogled v opus Iztoka Sitarja, kritičnega zapisovalca stripovskega ustvarjanja pri nas

Sredi marca tudi pogovor o angažiranem stripu

V Mestni galeriji Ljubljana odpirajo najtemeljitejši pregled stripovskega ustvarjanja Iztoka Sitarja doslej. Angažirano podobo pomembnega stripovskega ustvarjalca predstavljajo na razstavi Pod rdečo zvezdo, ki prinaša vpogled v osem stripovskih albumov.

Foto: BoBo

Izbor del predstavlja avtorjevo sposobnost združitve lepote in globlje pomenske vsebine slikarskega izraza v celovito likovno podobo. Predstavljene bodo risbe in slike, ki jih je Sitar ustvaril v zadnjih 15 letih.

Iztok Sitar (1962), ki se predstavlja tudi s psevdonimom Ninel (gre za anagram, ki ga je mogoče prebrati tudi nazaj), se poleg stripa posveča še ilustraciji in karikaturi. Njegov opus je obsežen, večino serij ali ciklov pa je objavil v različnih izdajah.

V Mestni galeriji Ljubljana se osredotočajo na njegov obsežen stripovski opus, kar pomeni, da gre za do zdaj najtemeljitejši pregled njegovega ustvarjanja s premišljenim izborom osmih stripovskih albumov. Kot je zapisal kustos Sarival Sosič, je v teh “ustvarjalec dosegel osebno likovno in besedno izpovedno zrelost, tisto dodelanost, h kateri že od začetka delovanja vztrajno, temeljito in potrpežljivo stremi”.

Razstava vključuje stripovske albume Sperma in kri (1990), Ženska, ki se ljubi z mačkom (1998), Črni možje, bele kosti(1999), 4000 (2001), Zgodba o Bogu (2004), Glave (2006), Dnevnik Ane Tank (2008) in Čudaki ljubijo drugače (2014).

Natančna risba in sproščena slikarska poteza
Sosič o Sitarju piše, da je pronicljiv kritični zapisovalec stripovskega ustvarjanja in dogajanja v našem kulturnem prostoru: “Njegov likovni jezik je avtorsko prepoznaven ter izhaja iz natančne risbe in sproščene slikarske poteze. Z raznovrstnim lazurnim koloriranjem dosega ekspresiven ritem, ta pa je stopnjevan tudi s poudarjanjem kontur in določenih barvnih ploskev.”

Razstava bo v Mestni galeriji Ljubljana na ogled do 24. marca. Po njej bo organiziranih več vodstev, v četrtek 14. marca pa bo potekal tudi pogovor o angažiranem stripu, na katerem bosta poleg Sitarja in Sosiča sodelovala še stripovski avtor in filozof Izar Lunaček in stripovski avtor in ilustrator Damijan Stepančič, povezovala pa ga bo stripovska raziskovalka in kritičarka Pia Nikolič.


Vir: https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/vpogled-v-opus-iztoka-sitarja-kriticnega-zapisovalca-stripovskega-ustvarjanja-pri-nas/478738?fbclid=IwAR1NH-L_v8ZM1ND2a6L6Jq1_MP3whvARE1KmkVGGqvjcAzlYxZBmCcs2zrc

Iztok Sitar v Mestni galeriji

Retrospektivna razstava angažiranega stripa Iztoka Sitarja:  O krivicah v družbi

V Mestni galeriji Ljubljana so sinoči odprli retrospektivno razstavo angažiranega stripa Iztoka Sitarja z naslovom Pod rdečo zvezdo. Gre za doslej najbolj temeljit pregled avtorjevega 35-letnega ustvarjanja na področju stripovske umetnosti.


Iztok Sitar, stripar, ilustrator in karikaturist: Razraščajo se nacionalizem, ksenofobno domoljubje in revizionistična zgodovina – in vse to ni prisotno le v družbi, ampak tudi v politiki, ki vsemu temu daje legitimnost. Tega pod rdečo zvezdo pač ni bilo.

Sitarjev stripovski album Dnevnik Ane Tank je leta 2008 dobil zlato hruško, ki jo podeljujejo najboljšim mladinskim literarnim delom, ter leta 2013 še nagrado za najboljši tuji strip na 11. Salonu Stripa v Beogradu.*

V Mestni galeriji Ljubljana so pripravili retrospektivno razstavo angažiranega stripa Iztoka Sitarja, ilustratorja, karikaturista in striparja, ki je svoj prvi strip objavil v orwellovskem letu 1984, kot poudari sam. Doslej je izdal že več kot 15 stripovskih albumov, čeravno jih bo tokrat na ogled postavil le osem (v galeriji z osmimi razstavnimi prostori) – namreč tistih, »v katerih je ustvarjalec že dosegel osebno likovno in besedno izpovedno zrelost, dodelanost«, kot ocenjuje kustos razstave Sarival Sosič, oziroma tistih, ki so avtorju najljubši.

Ustvaril je še vrsto humorističnih, otroških in mladinskih stripov, ki so jih objavljali različni časopisi in revije, večine sploh ni v albumih. Je pa v obsežnem katalogu k razstavi dodanih nekaj zgodnejših krajših stripov, ki niso izšli v knjižnih izdajah, so pa pomembni za prikaz avtorjevega dela.

Sitar je z Mestno galerijo sodeloval že leta 2011, in sicer kot avtor in strokovni sodelavec pri doslej največji pregledni razstavi zgodovine slovenskega stripa Risba v stripu na Slovenskem, ki jo je ravno tako kuriral Sosič. »Strip je že dolgo prisoten v galerijah kot enakovredna zvrst likovne umetnosti, in danes, ko časopisi in revije skorajda ne objavljajo več stripov, je razstava še toliko pomembnejša za predstavitev umetnika in njegovega dela,« meni Sitar.

Pod rdečo zvezdo

»Strip je idealen medij za družbeno kritiko, saj se lahko zelo hitro odzove na aktualne probleme. Tako smo v času begunske krize dobili kar nekaj izvrstnih del s to tematiko, tako domačih kot prevedenih naslovov,« ugotavlja. Kritičen, provokativen in nostalgičen pa je tudi naslov njegove retrospektivne razstave. Za naslov Pod rdečo zvezdo se je odločil, ker ponazarja njegov osebni pogled na družbeno klimo samostojne Slovenije. V stripih ga sicer zanimajo nacionalizem, rasizem, šovinizem, klerikalizem, fašizem, ksenofobija, homofobija in druge družbene anomalije, do katerih bi po njegovem mnenju morali imeti ničelno toleranco.

Sitar je že leta 2016 v Vodnikovi domačiji sodeloval na razstavi o angažiranem stripu na Slovenskem, takrat je napisal analizo zgodovinskega razvoja stripa, že prej pa se je podpisal pod stripovsko monografijo Zgodovina slovenskega stripa 1927–2007. »Slovenski strip je specifičen po družbenokritični tematiki, ki je prisotna že od vsega začetka, od Smrekarjevih protostripov v začetku 20. stoletja; to v stripovski zgodovini drugih narodov ni bilo prisotno, saj je strip veljal predvsem za razvedrilno branje in se je ta žanr razvil šele pozneje, predvsem v šestdesetih letih z undergroundom. Tudi pri tem smo bili Slovenci z Gatnikovimi stripi prvi v Evropi,« izpostavlja. Med najbolj angažiranimi stripi zadnjih let pa izpostavi Lavričevo Tolpo mladega Ješue, »kjer avtor razbije Jezusov mit božjega sina in ga predstavi kot povsem navadnega človeka«.

Barve v stripu

Za Sitarjevo risbo je značilna izjemna natančnost, ne brani se barv, to pa le še nadgradi njegov ekspresivni izraz. »Stripe sem začel kolorirati v začetku tisočletja, ker je tako pač zahteval trg, in zdaj prav uživam, ko barvam z akvareli. Sicer pa sem poleg risanja vedno rad in veliko bral, ne samo stripov, in pisal – tudi zdaj pišem predvsem stripovske kritike –, tako da mi je bil strip, ki je zmes likovnega in literarnega ustvarjanja, prav pisan na kožo.«

Njegov ustvarjalni pristop pa je povsem drugačen, ko dela karikature. »Karikatura ali humoristični pasični strip, pri katerem je pomembna predvsem poanta in satirična ost, zahtevata drugačen pristop kot daljši strip albumskega obsega, pri katerem so tako dogajanje kot karakterji protagonistov precej bolj kompleksni. Pri daljšem stripu moraš imeti dodelan natančen scenarij, po katerem rišeš, medtem ko je pri karikaturi pomembna domislica, hipen preblisk.« Časopisi in revije danes še objavljajo karikature, medtem ko je stripov le še malo. Sitar to pogreša in spomni, da se je strip daljnega leta 1895 pojavil ravno zaradi boljše prodaje časopisov. Sitar je v našem časopisu kar deset let objavljal stripovsko serijo Bučmanovi.

Družbeno angažirani Alan Ford

Italijanski strip je v Jugoslaviji navzoč od leta 1968 s serijo Lunov magnus strip in Zlatnimi serijami z Zagorjem, Texom in drugimi Bonellijevimi vesterni, ki smo jih lahko Slovenci brali že deset let prej v Primorskem dnevniku, ter s kultnim Alanom Fordom, ki je bil menda tu celo bolj popularen kot v matični Italiji. Alan Ford je po mnenju Iztoka Sitarja odličen primer satiričnega družbenokritičnega stripa. Letos je sicer minilo natanko pol stoletja od izida prve številke.

Vir: https://www.dnevnik.si/1042860387/kultura/vizualna-umetnost/retrospektivna-razstava-angaziranega-stripa-iztoka-sitarja-o-krivicah-v-druzbi

* Strip Dnevnik Ane Tank ni primeren za mladostnike!
To je strip za odrasle, v njem so prizori nasilja, drogiranja in trdega seksa. Člani komisije za podeljevanje zlatih hrušk tega stripa niso niti odprli, če pa so ga, potem niso vredni svoje službe.
Seveda pa Iztok, ki ga zelo cenim kot stripovskega avtorja, nima nobene zveze z njihovo odločitvijo.

Aleksander Buh
Strip.art.nica Buch