Gašper Kranjc – Mestne ptice

Drobtinice

Risoroman Mestne ptice: Med žvrgolenjem in vreščanjem
.

Gašper Krajnc se v risoromanu Mestne ptice podaja tako v notranji svet risarja Ambroža, ki bo moral sprejeti nekaj ključnih življenjskih odločitev, kot med ulice Ljubljane, ki svojim prebivalcem ne prizanaša vedno.
.

Gašper Krajnc, stripar in ilustrator: Ljudje v mestu so, ne glede na njihovo politično, versko ali kakšno drugo naravnanost,...
Gašper Krajnc, stripar in ilustrator: Ljudje v mestu so, ne glede na njihovo politično, versko ali kakšno drugo naravnanost, enostavno drugačni kot tisti zunaj mesta. (Foto: Tomaž Skale)

.
Mestne ptice, s katerimi Gašper Krajnc (1985) z založbo VigeVageKnjige vabi v svet izvirnega slovenskega risoromana, so nastajale več let. Osrednji junak Ambrož, risar sredi tridesetih, ki s punco in psom živi v Ljubljani, se je namreč znašel pred več življenjskimi prelomnicami. Bo nadaljeval komercialno delo za oglaševalsko agencijo ali bo poiskal kak drug način, da bo lahko preživel z risanjem? Kako bo prenesel dedkovo smrt? Se bo lahko poslovil tudi od bolnega aljaškega malamuta Darvina?
»Ambrož je bil na začetku zasnovan drugače, a bal sem se, da mi bo preveč podoben, zato sem neka avtobiografska dejstva brisal,« pojasnjuje avtor.

.
Posledice izgube
.
»Ko se sprašuješ, ali boš naslednjih štirideset let recikliral ideje za reklame, pomisliš, ali ne bi kreativne energije raje vložil v nekaj, kar te dolgoročno veseli,« pravi o Ambroževi in svoji dilemi. V realnem svetu je tako odločitev, če hočeš preživeti, težje sprejeti, svet risoromana dopušča več, opisuje Krajnc izkušnjo mnogih mladih kreativcev. Enako univerzalna se zdi avtorju izguba bližnje osebe ali živali: »To se ne dogaja samo Ambrožu. Bralcem sem želel omogočiti, da se s to izkušnjo tudi sami poistovetijo.«

Primarni scenarij Darvina, ki osrednjega protagonista spremlja skoraj povsod, ni vključeval. A zgodba bi bila brez njega preveč monotona, prav komunikacija s psom pa bralcu omogoči, da Ambroža bolje spozna, ko ta koraka po jesenski Ljubljani. Njena arhitektura pa tudi denimo njeni brezdomci delo ključno zaznamujejo. »Ljubljana obsega tako spoliran center kot pozabljene, skoraj vaške predele zgolj nekaj minut stran. V njej živijo tako zelo progresivni kot bolj konservativni ljudje, včasih absurdni, tako v dobrem kot v slabem,« pravi ta ponosni Korošec.V prestolnici sicer živi že dvajset let in najbolj uživa, ko posluša mimoidoče na ulici. Ni torej naključje, da je svojim junakom v usta položil tudi nekaj klene koroščine in ljubljanščine. Pa tudi, da nosi njegov risoroman metaforični naslov Mestne ptice: »Ljudje v mestu so, ne glede na njihovo politično, versko ali kakšno drugo naravnanost enostavno drugačni kot tisti zunaj mesta. To sem dojel, ko sem na Koroškem poslušal nežno ptičje petje in opazil, da ptice v Ljubljani pogosto bolj vreščijo kot žvrgolijo.«
.
Lačen znanja
.
Da ima Ljubljano vseeno rad, bralec po težki, melanholični atmosferi, ki obvladuje pripoved, ne bi uganil; Krajnčev realistični slog nujno vnaša hladnost in distanco. »Precej intuitivno vedno pridem do nenasičenih barv, živahnih ne maram. Te barve so bolj usklajene s čustvenim dogajanjem risoromana, tudi veliko ljudi Ljubljano z njeno meglo in betonom doživlja kot precej sivo. A mene to ne moti, jaz imam rad angleško vreme,« dodaja ustvarjalec. In ameriški strip.Krajnc je samouk, risanja se je lotil šele pri petindvajsetih. Pri nas je bil vedno prisoten strip, ki mu mi sicer pravimo jugoslovanski, a alani fordi in dylani dogi so italijanska produkcija. »Imel sem torej bodisi dostop do tega ali ameriških superherojev in nič od tega me ni pritegnilo. Šele ko sem prišel do ameriškega žanrskega, v mislih imam denimo horror in crime, ter francoskega stripa, so se stvari zame spremenile.« Navdušil ga je ameriški način kadriranja in postavljanja strani, ki je bolj razgiban od tipičnih šestih kvadratkov enake velikosti na stran. »Ameriški trg je tudi s članki o stripu bolj dostopen in starejši ko si, bolj si lačen znanja,« še sklene.
.

Gašperja Krajnca je navdušil ameriški način kadriranja in postavljanja stripovske strani, ki je bolj razgiban od šestih kvadratkov enake velikosti na stran. (Foto: Gašper Krajnc)
.

Gašperja Krajnca je navdušil ameriški način kadriranja in postavljanja stripovske strani, ki je bolj razgiban od šestih kvadratkov enake velikosti na stran, ki smo jih bili pri nas bolj vajeni. (Foto: Gašper Krajnc)
.
Vir: https://www.dnevnik.si/1042947274/kultura/knjiga/risoroman-mestne-ptice-med-zvrgolenjem-in-vrescanjem