Opis
Cvetličarna v Hiši cvetja
Italijanski strip Alan Ford je izven domovine užival popularnost samo v nekdanji SFRJ, kjer je kot fenomen popularne kulture presegel vsa pričakovanja in postal kulten: danes se zdi, kot bi bil ustvarjen naravnost za jugoslovansko tržišče. Knjiga Cvetličarna v Hiši cvetja izpod peresa strokovnjaka za marketing, novinarja in kolumnista Lazarja Džamića je duhovita, lucidna in poglobljena kulturološka analiza stripa in njegove recepcije v SFRJ. Džamić pokaže, kako sta v Alanu Fordu scenarist Max Bunker (Luciano Secchi) in ilustrator Magnus (Roberto Raviola) karakterno in situacijsko dramaturgijo renesančne commedie dell’arte postavila v newyorški milje v obdobju hladne vojne, jo začinila z nadrealistično farsičnostjo in satirično kritiko skorumpiranega političnega sistema (kapitalizma, komunizma ali kateregakoli drugega političnega projekta zaključevanja Zgodovine). Ustvarila sta učinkovito mešanico arhetipov, ki zmorejo v vsakem času ustvariti pogoje za identifikacijo, in jih postavila v moderno urbano okolje, zaznamovano z oddaljeno grožnjo sovragov. Ta stripovski stroj je uspel nagovoriti bralstvo v Italiji, predvsem pa v nekdanji Jugoslaviji, kjer prve izdaje stripa datirajo v leto 1970. Jugoslavija je bila v tistem času zmes družbeno-političnih kontradiktornosti in relativne liberalnosti: ti dejavniki so proizvajali vrsto absurdnih situacij, ki so jih bralci uspešno odčitavali iz (črno)humornih situacij Alana Forda.
O AVTORJU
LAZAR DŽAMIĆ sam zase pravi, da pripada zapleteni vrsti ljudi. V nekdanjem jugoslovanskem prostoru ga nekateri poznajo kot predavatelja o marketingu, publicista in svetovalca, po njegovih knjigah se je izobraževala cela generacija strokovnjakov za stike z javnostmi in marketing. Je avtor knjig Marketing: Fore & Fazoni (1992), PR: Fore & Fazoni (1996), Advertising (p)Age (2000, 2016), No-Copy Advertising (2001) in The Definitive Guide to Strategic Content Marketing (2018) ter eden nekdanjih zunanjih urednikov revije New Moment. Drugi ga poznajo kot novinarja in kolumnista neodvisnih časopisov in revij od časov razpada Jugoslavije pa vse do danes (Naša Borba, Vreme). Komentiral je medije, oglaševanje in (širše gledano) komunikacijsko ter antropološko fenomenologijo Balkana. Svoje satirične aforizme je zbral v knjigi Proroci mudro ćute (1991), humorne plati življenja v Londonu in na Balkanu pa je popisal v zbirki esejev Čaj od šljiva (2014), ki je postala uspešnica. Tretji ga poznajo kot učitelja bobnov in avtorja prvega jugoslovanskega priročnika za učenje bobnanja (1989); iz njegove šole izhajajo nekatera najbolj znana imena sodobne srbske glasbene scene. Je eden od pionirjev in vodilnih strokovnjakov za digitalni marketing v Evropi, dobitnik več nagrad, do nedavnega zaposlen kot direktor strategij za blagovne znamke v Googlovi agenciji ZOO v Londonu. Danes živi v Beogradu.
Format A5, mehka vezava, črnobel tisk, 310 strani
Knjiga je v slovenščini.