V času, ko se lik Diareje bliža Kristusovim letom, ste postali tako rekoč evangelist. Tolpa mladega Ješue slejkoprej ne bo kanonično besedilo za cerkveno rabo, je pa na polovici objav z nagrado Prešernovega sklada tako rekoč že kanonična literatura. Zakaj se vam je zdelo potrebno izrisati zimzeleno Kristusovo zgodbo v stripu?
Konec koncev sem od rojstva kristjan v načeloma katoliški deželi. Krščanstvo me je sooblikovalo, zato se mi zdi prav in primerno o tem razmišljati in to umetniško interpretirati. A kot ateist seveda po svoje vidim stvari.
Ob ustvarjanju tega stripa ste najbrž velikokrat vzeli v roke Biblijo.
Biblija je čudovita zbirka pripovedk in mitov. V njej so tisočletja stare zgodbe o prigodah malega bojevitega puščavskega plemena in njihovem okrutnem, zamerljivem bogu. A je seveda ne gre jemati dobesedno. Če bi se držali zapovedanega, bi bilo treba med drugim zatolči vse, ki delajo ob sobotah, recimo, pa ženske, ki ob poroki niso device, pa ljubitelje svinjske pečenke ali kalamarov.
Svetopisemskih legend v stripih ne manjka. Didaktične stripe je izdala Družina, na področju avtorskega stripa pa je pri nas verjetno najbolj ateističen strip Zgodba o Bogu Iztoka Sitarja s praznimi stranmi, ki enostavno sporoča, da Boga ni. Vi pa zdaj ne pravite, da Ješue ni bilo, le malo drugačen je bil.
Ja, tega je veliko. Knjig, stripov, filmov. Dosti sem jih prebral in pregledal, a nisem našel nobenega povsem enakega mojemu. Še najbližje mu je naključni mesija v Brianovem življenju Monty Pythona, samo da se jaz ne hecam. V obstoj boga se sicer nisem spuščal. Obstoj Jezusa kot zgodovinske osebnosti dopuščam, omenjajo ga tudi judje in muslimani, a le kot enega od vrste zabeleženih mesij in prerokov, ki so oznanjali svojo verzijo po Jutrovem.
Jezusa je pač vzela za svojega ena judovska ločina in ga povzdignila v božanstvo. Vprašal sem se, kako bi lahko bilo v resnici. Kaj, če je bil božji izvoljenec le prebrisan poba, ki je iskal lahek vir zaslužka? Sicer govori strip nasploh o resnici in manipulacijah, o ‘alternativni resnici’, kot se temu reče danes. O lažnih junakih pa tudi o tistih resničnih v ozadju, ki jih nihče ne opazi.
Tolpa mladega Ješue je zdaj v Mladini pri drugi knjigi Zdravilec. Ješua je odrasel, uprizarja čudeže in ozdravitve, pred nekaj tedni se je posvetil hoji po vodi in pripravljal na srečanje z Janezom Krstnikom. Je tretji, zadnji del Odrešenik že narisan? Kaj bo v njem? Pasijonski del do vstajenja?
Prvi del v barvah bo vsak čas izšel tudi v knjižni obliki, tretji del pravkar končujem. Kaj bo v njem? Saj vsi vemo, kako se konča ta zgodba. A prej se zgodi še marsikaj in nekaj malega tudi potem.
Celoten članek na: http://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/tomaz-lavric-strip-omogoca-filmski-spektakel-za-skromen-budzet.html