Iztok Sitar v Mestni galeriji

Vpogled v opus Iztoka Sitarja, kritičnega zapisovalca stripovskega ustvarjanja pri nas

Sredi marca tudi pogovor o angažiranem stripu

V Mestni galeriji Ljubljana odpirajo najtemeljitejši pregled stripovskega ustvarjanja Iztoka Sitarja doslej. Angažirano podobo pomembnega stripovskega ustvarjalca predstavljajo na razstavi Pod rdečo zvezdo, ki prinaša vpogled v osem stripovskih albumov.

Foto: BoBo

Izbor del predstavlja avtorjevo sposobnost združitve lepote in globlje pomenske vsebine slikarskega izraza v celovito likovno podobo. Predstavljene bodo risbe in slike, ki jih je Sitar ustvaril v zadnjih 15 letih.

Iztok Sitar (1962), ki se predstavlja tudi s psevdonimom Ninel (gre za anagram, ki ga je mogoče prebrati tudi nazaj), se poleg stripa posveča še ilustraciji in karikaturi. Njegov opus je obsežen, večino serij ali ciklov pa je objavil v različnih izdajah.

V Mestni galeriji Ljubljana se osredotočajo na njegov obsežen stripovski opus, kar pomeni, da gre za do zdaj najtemeljitejši pregled njegovega ustvarjanja s premišljenim izborom osmih stripovskih albumov. Kot je zapisal kustos Sarival Sosič, je v teh “ustvarjalec dosegel osebno likovno in besedno izpovedno zrelost, tisto dodelanost, h kateri že od začetka delovanja vztrajno, temeljito in potrpežljivo stremi”.

Razstava vključuje stripovske albume Sperma in kri (1990), Ženska, ki se ljubi z mačkom (1998), Črni možje, bele kosti(1999), 4000 (2001), Zgodba o Bogu (2004), Glave (2006), Dnevnik Ane Tank (2008) in Čudaki ljubijo drugače (2014).

Natančna risba in sproščena slikarska poteza
Sosič o Sitarju piše, da je pronicljiv kritični zapisovalec stripovskega ustvarjanja in dogajanja v našem kulturnem prostoru: “Njegov likovni jezik je avtorsko prepoznaven ter izhaja iz natančne risbe in sproščene slikarske poteze. Z raznovrstnim lazurnim koloriranjem dosega ekspresiven ritem, ta pa je stopnjevan tudi s poudarjanjem kontur in določenih barvnih ploskev.”

Razstava bo v Mestni galeriji Ljubljana na ogled do 24. marca. Po njej bo organiziranih več vodstev, v četrtek 14. marca pa bo potekal tudi pogovor o angažiranem stripu, na katerem bosta poleg Sitarja in Sosiča sodelovala še stripovski avtor in filozof Izar Lunaček in stripovski avtor in ilustrator Damijan Stepančič, povezovala pa ga bo stripovska raziskovalka in kritičarka Pia Nikolič.


Vir: https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/vpogled-v-opus-iztoka-sitarja-kriticnega-zapisovalca-stripovskega-ustvarjanja-pri-nas/478738?fbclid=IwAR1NH-L_v8ZM1ND2a6L6Jq1_MP3whvARE1KmkVGGqvjcAzlYxZBmCcs2zrc

Iztok Sitar v Mestni galeriji

Retrospektivna razstava angažiranega stripa Iztoka Sitarja:  O krivicah v družbi

V Mestni galeriji Ljubljana so sinoči odprli retrospektivno razstavo angažiranega stripa Iztoka Sitarja z naslovom Pod rdečo zvezdo. Gre za doslej najbolj temeljit pregled avtorjevega 35-letnega ustvarjanja na področju stripovske umetnosti.


Iztok Sitar, stripar, ilustrator in karikaturist: Razraščajo se nacionalizem, ksenofobno domoljubje in revizionistična zgodovina – in vse to ni prisotno le v družbi, ampak tudi v politiki, ki vsemu temu daje legitimnost. Tega pod rdečo zvezdo pač ni bilo.

Sitarjev stripovski album Dnevnik Ane Tank je leta 2008 dobil zlato hruško, ki jo podeljujejo najboljšim mladinskim literarnim delom, ter leta 2013 še nagrado za najboljši tuji strip na 11. Salonu Stripa v Beogradu.*

V Mestni galeriji Ljubljana so pripravili retrospektivno razstavo angažiranega stripa Iztoka Sitarja, ilustratorja, karikaturista in striparja, ki je svoj prvi strip objavil v orwellovskem letu 1984, kot poudari sam. Doslej je izdal že več kot 15 stripovskih albumov, čeravno jih bo tokrat na ogled postavil le osem (v galeriji z osmimi razstavnimi prostori) – namreč tistih, »v katerih je ustvarjalec že dosegel osebno likovno in besedno izpovedno zrelost, dodelanost«, kot ocenjuje kustos razstave Sarival Sosič, oziroma tistih, ki so avtorju najljubši.

Ustvaril je še vrsto humorističnih, otroških in mladinskih stripov, ki so jih objavljali različni časopisi in revije, večine sploh ni v albumih. Je pa v obsežnem katalogu k razstavi dodanih nekaj zgodnejših krajših stripov, ki niso izšli v knjižnih izdajah, so pa pomembni za prikaz avtorjevega dela.

Sitar je z Mestno galerijo sodeloval že leta 2011, in sicer kot avtor in strokovni sodelavec pri doslej največji pregledni razstavi zgodovine slovenskega stripa Risba v stripu na Slovenskem, ki jo je ravno tako kuriral Sosič. »Strip je že dolgo prisoten v galerijah kot enakovredna zvrst likovne umetnosti, in danes, ko časopisi in revije skorajda ne objavljajo več stripov, je razstava še toliko pomembnejša za predstavitev umetnika in njegovega dela,« meni Sitar.

Pod rdečo zvezdo

»Strip je idealen medij za družbeno kritiko, saj se lahko zelo hitro odzove na aktualne probleme. Tako smo v času begunske krize dobili kar nekaj izvrstnih del s to tematiko, tako domačih kot prevedenih naslovov,« ugotavlja. Kritičen, provokativen in nostalgičen pa je tudi naslov njegove retrospektivne razstave. Za naslov Pod rdečo zvezdo se je odločil, ker ponazarja njegov osebni pogled na družbeno klimo samostojne Slovenije. V stripih ga sicer zanimajo nacionalizem, rasizem, šovinizem, klerikalizem, fašizem, ksenofobija, homofobija in druge družbene anomalije, do katerih bi po njegovem mnenju morali imeti ničelno toleranco.

Sitar je že leta 2016 v Vodnikovi domačiji sodeloval na razstavi o angažiranem stripu na Slovenskem, takrat je napisal analizo zgodovinskega razvoja stripa, že prej pa se je podpisal pod stripovsko monografijo Zgodovina slovenskega stripa 1927–2007. »Slovenski strip je specifičen po družbenokritični tematiki, ki je prisotna že od vsega začetka, od Smrekarjevih protostripov v začetku 20. stoletja; to v stripovski zgodovini drugih narodov ni bilo prisotno, saj je strip veljal predvsem za razvedrilno branje in se je ta žanr razvil šele pozneje, predvsem v šestdesetih letih z undergroundom. Tudi pri tem smo bili Slovenci z Gatnikovimi stripi prvi v Evropi,« izpostavlja. Med najbolj angažiranimi stripi zadnjih let pa izpostavi Lavričevo Tolpo mladega Ješue, »kjer avtor razbije Jezusov mit božjega sina in ga predstavi kot povsem navadnega človeka«.

Barve v stripu

Za Sitarjevo risbo je značilna izjemna natančnost, ne brani se barv, to pa le še nadgradi njegov ekspresivni izraz. »Stripe sem začel kolorirati v začetku tisočletja, ker je tako pač zahteval trg, in zdaj prav uživam, ko barvam z akvareli. Sicer pa sem poleg risanja vedno rad in veliko bral, ne samo stripov, in pisal – tudi zdaj pišem predvsem stripovske kritike –, tako da mi je bil strip, ki je zmes likovnega in literarnega ustvarjanja, prav pisan na kožo.«

Njegov ustvarjalni pristop pa je povsem drugačen, ko dela karikature. »Karikatura ali humoristični pasični strip, pri katerem je pomembna predvsem poanta in satirična ost, zahtevata drugačen pristop kot daljši strip albumskega obsega, pri katerem so tako dogajanje kot karakterji protagonistov precej bolj kompleksni. Pri daljšem stripu moraš imeti dodelan natančen scenarij, po katerem rišeš, medtem ko je pri karikaturi pomembna domislica, hipen preblisk.« Časopisi in revije danes še objavljajo karikature, medtem ko je stripov le še malo. Sitar to pogreša in spomni, da se je strip daljnega leta 1895 pojavil ravno zaradi boljše prodaje časopisov. Sitar je v našem časopisu kar deset let objavljal stripovsko serijo Bučmanovi.

Družbeno angažirani Alan Ford

Italijanski strip je v Jugoslaviji navzoč od leta 1968 s serijo Lunov magnus strip in Zlatnimi serijami z Zagorjem, Texom in drugimi Bonellijevimi vesterni, ki smo jih lahko Slovenci brali že deset let prej v Primorskem dnevniku, ter s kultnim Alanom Fordom, ki je bil menda tu celo bolj popularen kot v matični Italiji. Alan Ford je po mnenju Iztoka Sitarja odličen primer satiričnega družbenokritičnega stripa. Letos je sicer minilo natanko pol stoletja od izida prve številke.

Vir: https://www.dnevnik.si/1042860387/kultura/vizualna-umetnost/retrospektivna-razstava-angaziranega-stripa-iztoka-sitarja-o-krivicah-v-druzbi

* Strip Dnevnik Ane Tank ni primeren za mladostnike!
To je strip za odrasle, v njem so prizori nasilja, drogiranja in trdega seksa. Člani komisije za podeljevanje zlatih hrušk tega stripa niso niti odprli, če pa so ga, potem niso vredni svoje službe.
Seveda pa Iztok, ki ga zelo cenim kot stripovskega avtorja, nima nobene zveze z njihovo odločitvijo.

Aleksander Buh
Strip.art.nica Buch

Politikin Zabavnik

Vrača se Politikin Zabavnik

.
Po treh desetletjih bomo revijo lahko spet brali v slovenskem jeziku.
.
Tanja Jaklič
.
Vrača se Politikin Zabavnik
Poleg stripov je Zabavnik vedno prinašal bogato ilustrirane članke iz sveta znanosti, zgodovine, biologije, vesolja, kavbojske, detektivske in znanstvenofantastične zgodbe … Foto Jože Suhadolnik
.
»Napadla me je velika nostalgija po mojem priljubljenem branju v mladosti, zato prosim bralce, ki mogoče še imajo izvode Zabavnika in so jim v napoto, da mi jih pošljejo …,« je pisalo v enem od malih oglasov. Prav ta »nostalgija« se danes vrača k nam v slovenskem jeziku s pomenljivim sporočilom: Nadaljujte tam, kjer ste ostali!

In kje smo ostali? V nekih drugih časih in drugi državi 10. novembra 1989. Takrat je namreč ta jugoslovanska revija prenehala izhajati v slovenščini (v Srbiji izhaja neprekinjeno še danes) in za tri desetletja so izginili čudoviti petki, ko nas je pričakalo branje napetih stripov, neverjetnih zgodb in ljubezenske pošte bralcev. To so bili seveda časi brez interneta, družabnih omrežij in mobilnih telefonov. Časi, ko se je zdelo, da je ukinjena revija eden izmed prvih znakov razpada Jugoslavije. A v resnici ima Zabavnik še daljšo zgodovino od nekdanje skupne države. Že leta 1935 je beograjska časopisna hiša Politika začela objavljati Disneyjeva junaka Mikija Miško in Jaka Racmana. Zaradi velike priljubljenosti so kmalu začeli razmišljati o novem listu, ki bi objavljal predvsem Disneyjeve stripe.Prva številka Politikinega Zabavnika je izšla 28. februarja 1939 v nakladi 40.000 izvodov in revija je bila pri bralcih celo dvakrat na teden, ob torkih in petkih. Zadnja številka pred vojno je izšla aprila 1941, potem je nastal premor, dolg enajst let, dokler se ni Zabavnik vrnil leta 1952 v enakem formatu in istem konceptu časopisa s stripi in članki o znanosti, naravi, zgodovini, glasbi in zanimivih dogodkih iz življenja. In sloganom: Za vse od 7. do 107. leta.


Zabavnik  smo v slovenščini lahko brali od leta 1973 do 1989. Foto Jože Suhadolnik

Z letom 1968 je Zabavnik izhajal v revijalni obliki in deloma barvnem tisku, aprila 1971 je dobil srbsko izdajo v latinici, 14. septembra 1973 pa se je končno pojavil tudi v slovenščini in prvič smo se Slovenci srečali z Disneyjevima junakoma Jakom Racmanom in Mikijem Miško, Sagendorfovim mornarjem Popajem, Muisalovima Bimom in Bumom … To je bil tudi teden, ko je ugasnil legendarni Zvitorepec, menda so naročniki slednjega novo revijo dobili avtomatično.

Otroštvo, mladost, starost

Zabavnik v slovenščini ima še enega predhodnika, enciklopedično revijo za mlade Vseved, ki sta jo izdajala zagrebški Vjesnik in Delo. Čeprav je bil tiskan v visoki nakladi, je zaradi visokih stroškov prenehal izhajati. V Delovem uredništvu mladinskega in razvedrilnega tiska so se odločili za poslovenjen Politikin Zabavnik tudi zaradi cenejšega sodelovanja z beograjsko časopisno hišo. In tako je bila revija vsak petek – sprva za tri dinarje – pri slovenski mladini. Poleg stripov je prinašala bogato ilustrirane članke iz sveta znanosti, zgodovine, biologije, vesolja, kavbojske, detektivske in znanstvenofantastične zgodbe, rubrike Saj ni res, pa jeAli ste že slišali, da …Mala pošta, glasbena stran …

Popularnost revije je rasla s kritikami, češ da je v reviji premočen vpliv Zahoda, in očitki o literarni plaži, ki so nakopali celo poseben davek na šund, a ta vsaj v Sloveniji ni zaživel. Če bi šestnajst let in 843 številk slovenskih Zabavnikov (1973–1989) razdelili vsebinsko, so prva leta prevladovali večinoma ameriški časopisni in španski revijalni stripi, drugo obdobje zmanjšanje obsega stripovske vsebine in povečanje domačih tem, od leta 1984 pa je stripovska priloga izgubila dodatne straniizdaje pa so vedno bolj zaznamovali padci naklade in varčevanje. Prva slovenska številka Zabavnika je izšla v 60.000 tisoč izvodih, zadnja pa v 8000.

In kako bo zdaj?

»Ni nove zasnove, ravno v tem je čar, da nadaljujemo, kjer smo ostali … Revija ima enkratno in preverjeno formulo, zakaj bi jo spreminjali?« je dejala urednica Karmen Špacapan. V založniški hiši Salomon, kjer so obudili slovensko izdajo, so se odločili za drzno naklado 20.000 izvodov, računajo pa predvsem na nostalgike, ki bodo, tako Karmen Špacapan, svojo ljubezen zdaj prenesli na mlajše generacije.

Zabavnik bo v marsičem tak kot v starih časih: 68 strani vsebine bodo najmanj na 16 straneh napolnjevali stripi, prav tako se vračajo nekatere preverjene rubrike. Tudi zdaj je tako, da večino vsebine zagotav­ljajo v Beogradu in slovenskemu uredništvu ostaja nekaj strani za slovenske fenomene, zgodbe, junake … Smo pa seveda v 21. stoletju in tukaj ni pričakovati dopisovanja v slogu »vanj je zaljubljena tudi prijateljica«.

Revija bo za zdaj izhajala enkrat na mesec, najverjetneje zadnji petek, izdajatelj pa za začetek računa na srednjo generacijo bralcev, kar ni presenetljivo. Ko je pred leti Zabavnik v Srbiji praznoval okroglo obletnico, je eden od zvestih bralcev napisal: »To je revija mojega otroštva, moje mladosti in moje starosti.«

Vir: https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/vraca-se-politikin-zabavnik-145154.html