NATHAN NEVER

Nathan Never na obisku v Goricah

Jutri bo v trafikah prva od dveh številk stripa znanstvene fantastike, v katerih se bo glavni junak, nekdanji policist Nathan Never, mudil po Goricah prihodnosti. V jeseni bodo nekateri stripi znamenite serije v sodelovanju z ZRC SAZU izšli v slovenskem jeziku

PETRA CIGLIČ / 17. JUN. 2025

NATHAN NEVER 409 - ARRESTATE NATHAN NEVER   

Ljubitelji stripov in naših krajev bodo spet prišli na svoj račun. V kar dveh številkah znanstvenofantastičnega stripa Nathan Never, ki ga izdaja založba Sergio Bonelli Editore, se bo glavni junak, nekdanji policist Nathan Never, mudil po Goricah prihodnosti. Jutri bo v trafikah na voljo številka 409 z naslovom Arrestate Nathan Never (Aretirajte Nathana Neverja). Julija pa bomo lahko brali nadaljevanje goriške zgodbe v številki 410 – Il tesoro di Aquileia (Oglejski zaklad). Oktobra bosta zgoraj omenjeni številki in številka, ki je posvečena Trstu, na voljo tudi v slovenskem prevodu, za katerega bo poskrbel ZRC SAZU.

Kakšni bosta Gorici prihodnosti? To vprašanje sta si postavila tudi risar Romeo Toffanetti in scenarist Bepi Vigna. »Gorica je drugačna, vendar še vedno zelo … Gorica,« za Primorski dnevnik pove Toffanetti, ki je strip ilustriral. V stripu bomo lahko prepoznali goriški grad, Trgovski dom, stavbo pošte v Oberdanovi ulici, Eda center, spomenik bratoma Rusjan in novogoriško konkatedralo. Zasledili pa bomo lahko tudi Ljubljano (Nova Lubjana)in Bled.

Vsi zgoraj omenjeni kraji so v stripu del t. i. Protektorata vzhodnega sektorja stare Evrope. To območje, ki je bilo od vedno stičišče kultur, igra tudi v zgodbi posebno vlogo. »Po veliki katastrofi leta 2024, ko je zemeljski civilizaciji grozilo izumrtje, je pridobilo temeljni pomen in postalo simbol politične združitve v prihodnjem svetu,« piše Bepi Vigna. Nezanemarljiv pomen bosta imela v zgodbi religija in karizmatični papež Gregor XVIII. Zakaj pa se bo nova pot človeštva začela prav na tem ozemlju? Katere skrivnosti pozna razsvetljeni papež? Vse to bomo izvedeli v 409. in 410. številki stripa Nathan Never: prva nas bo jutri že čakala v trafikah.

Vir: https://www.primorski.eu/goriska/nathan-never-na-obisku-v-goricah-BG1910120

ZRC SAZU nagovarjam, da izdajo tudi

Nathan Never med Trstom in Ljubljano

Novembrska in decembrska številka znanega stripa poželi lep uspeh

VALENTINA SANCIN / 30. DEC. 2020

La città del vento - Nathan Never 354 cover

Agent Alfa, znan z imenom Nathan Never, rešuje usodo prebivalcev Tergesta, katerim grozi nepremagljivi robot Mark 13. Iz Nove Ljubljane, kjer se nahaja sedež Neverjeve obveščevalne agencije, se junak odpravi v Trst – vetrovno mesto je ponovno prevzelo ime iz rimskih časov – in, kljub burji, ki piha do 300 kilometrov na uro, uspešno zaključi svojo misijo.

V futuristično preurejenih mestih se razvija zgodba v dveh delih znanstveno fantastičnega detektivskega stripa založbe Sergio Bonelli Nathan Never. Številki 354 z naslovom La città del vento (mesto vetra) in 355 z naslovom Check Point 23, katerih besedila je napisal Bepi Vigna, ilustriral pa Romeo Toffanetti, sta v Trstu želi velik uspeh.

Zgodba je postavljena v nedoločeno prihodnost, ko nad strehami letijo avtomobili in je vesolje človeštvu že dobro znano. V Tergestu se pravkar dogaja največji znanstveno-raziskovalni festival sončnega sistema.

Obe številki stripa sta bili v bistvu razprodani, v teh dneh je mogoče le v nekaterih trafikah kupiti drugi (decembrski) del oziroma ponatis novembrskega. Med branjem drugega dela zgodbe pa so pozorni bralci lahko opazili znan obraz. Za mizo v kavarni San Marco sedi namreč tudi pisatelj Boris Pahor.

Vir: https://www.primorski.eu/trzaska/nathan-never-med-trstom-in-ljubljano-XY735808

RTVSLO

Zoran Smiljanić: Duh Fritza Langa se še zmeraj potika po nočnih ulicah Ljutomera

Z Zoranom Smiljanićem o risoromanu Fritz Lang. Ljutomer–Berlin–Hollywood

“Slovenci si v pomanjkanju lastnih herojev prilaščamo tuje: kdor koli prdne na naši sveti zemljici, dobi spomenik in piedestal,” napol v šali pripomni stripar Zoran Smiljanić. Ampak v primeru legendarnega Fritza Langa je šlo za nekaj več.

Ana Jurc


“Ubral sem podobno pot kot Lang v svojih filmih: izhajal sem iz realistične zasnove in jo razvil v nekaj, kar je zanimivo spremljati, brati.” Foto: Tina Babič

Celoten intervju: https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/zoran-smiljanic-duh-fritza-langa-se-se-zmeraj-potika-po-nocnih-ulicah-ljutomera/751471