Sveto & smešno

Opis

Založnik o knjigi

Sveto in smešno se ponavadi ne mešata – ali pa se to kaj klavrno in včasih tudi tragično konča, ugotavlja dr. Izar Lunaček že na prvih straneh svojega novega istoimenskega stripa, ter poleg nariše izvod francoskega satiričnega tednika Charlie Hebdo …

Šale na račun religije in bogov v karikaturah ali na naslovnicah zgoščenk se – vsaj v naših zemljepisnih širinah in vsaj v današnjem času – praviloma res kar usodno zapletejo. Toda ni bilo vedno tako! Sveto in smešno se pri dreganju v izvore religij, torej še pred vzponom velikih monoteističnih ver, pokažeta za nič več in nič manj kot dve plati istega kovanca, razlaga avtor. In le kdo, če ne on, bi vedel? Izar Lunaček se je kot risar stripov vedno navduševal nad vsemi smešnimi žanri, od komedije do šal in stendapov, in od nekdaj se mu je zdelo, da »se v njih skriva neko blazno pametno stališče do sveta, na katero ne moreš kar pozabiti, ko se konzervirani smeh poleže«, zapiše v uvodu. Tudi pri študiju filozofije je bil »ves čas na preži za čem o komediji«, a vse boljkone brez haska. Vseeno je to vzel za temo diplomske naloge, ki jo je utemeljil na zapisih treh priznanih mislecih o smešnem in smehu: Henriju Bergsonu, Sigmundu Freudu in Mihailu Bahtinu. Šele zadnji ga je »očaral z vztrajanjem pri samostojnem statusu smeha,« zapiše. Prav zato se je svoji priljubljeni temi posvetil tudi v doktorski disertaciji, kjer se je poglabljal v »smeh v religiji, od pamtiveka do danes«. Svojo doktorsko disertacijo je Lunaček izdal v resni knjižni obliki pri založbi, ki izdaja resne, filozofske naslove. Knjiga je sicer našla pot do bralcev, a le specializiranih. Avtor pa je čutil, da bi svoja spoznanja rad delil z več ljudmi. Zato se je na to temo odločil ponovno poprijeti za pero, izpod katerega pa tokrat niso prihajale več samo besede, temveč tudi slike.

Stripovski esej o hecni plati religije, kakršen je podnaslov Lunačkove nove knjige Sveto & smešno, je sestavljen iz 13 poglavij, ki poljudno, duhovito in lucidno razložijo, kako se je primerilo, da sta nekdaj tesni prijateljici, religija in komedija, izgubili stik in povezanost. Naj za pokušino navedemo naslove poglavij, ki najbolje pričajo o tem, da je Sveto & smešno sladokusno čtivo tako zaradi slike kot zaradi skrbnega izbora besed: Spremna salva, Spisi o smešnem, Spisi o svetem, Smešna slavja, Šopek sleparjev, Smisel sleparjev, Sleparjevi sinovi, Skopuhove strele, Somatski simptomi, Seks za s sabo, Smeh in strah, Sodobni sleparji, Strel za slovo. Na kratko: to je resna knjiga o smešnem, ki poleg že prej omenjenih treh resnih mislecev o smehu navaja tudi citate sodobnih filozofov. Recimo dr. Alenke Zupančič. In ker to le ni navadna filozofska monografija, pač pa stripovski esej, se njene besede o dopolnilih vrhovnih božanstev, ki so jih včasih čislali, potem pa so padli v nemilost in jih danes označujejo za »sleparje«, ne pojavljajo kot opomba pod črto, temveč v oblačku: »Slepar je, skratka, ‘bog, ki mu je spodrsnilo na bananinem olupku’, če si sposodim opis komičnega objekta naše Alenke Zupančič,« piše v knjigi. In naša – raziskovalka Filozofskega inštituta ZRC SAZU! – Alenka Zupančič na to odgovarja, kakopak spet v oblačku: »Ja. To sem rekla.«

Format 19 x 19 cm, broširano, barvni tisk.