Gosta: Marijan Pušavec in Jakob Klemenčič

Življenjepis v stripu
zbirka Republika Strip #22, nov. 2015, 164 čb str., A4-, 10 eur

Marijan Pušavec, ki dela na domoznanskem oddelku Osrednje knjižnice Celje, svojih zgodovinskih besedil ne prepušča domišljiji, temveč se zakoplje v dokumentacijo in arhive, da bi lahko posredoval karseda pristno historično izkušnjo. Zato se je poglobil v Almino življenje in delo, prebral in pregledal malo morje njenih romanov, potopisov, člankov, pisem in neobjavljenega arhivskega gradiva ter napisal biografski scenarij za strip o tej izredno zanimivi in samosvoji osebnosti iz slovenske kulturne zgodovine.

Jakob Klemenčič je izkušen stripovski avtor, ki rad piše lastne scenarije, a se je tokrat prepustil tandemskemu delu in Pušavčev scenarij prelil v polnokrvne stripovske podobe, skozi katere Alma v prvi osebi pripoveduje svojo življenjsko zgodbo.

Življenjepis v stripu Alma M. Karlin, svetovljanka iz province je sestavljen iz štirih zaključenih poglavij: ‘Cilli’, ‘London’, Svet’ in ‘Celje’, v katerih sledimo življenju te nenavadne ženske od otroštva naprej skozi zdravstvene težave, zgodnjo očetovo smrt in mučni odnos z materjo do srečanja življenjske sopotnice Thee Gamelin, težav s povojno oblastjo in smrti v revščini. V najdaljšem poglavju je prikazan vrhunec romana, sedemletno potovanje okrog sveta.

»Ne da hočem, ampak moram. Nekaj v meni me sili in ne bom prej našla miru, dokler se tej sili ne uklonim.«

Alma Maksimilijana Karlin (rojena 1889 v Celju) je namreč prva ženska na svetu, ki je sama, brez podpornikov in sponzorjev, prepotovala svet v letih po prvi svetovni vojni, in se vmes preživljala s poučevanjem jezikov in pisanjem potopisnih reportaž. Vmes je tudi neumorno študirala lokalno okolje in pisala zgodbe ter romane, ki so desetletje kasneje izhajali pri nemških založbah in bili potem prevedeni tudi v mnoge evropske jezike. Ustvarila je kar triindvajset del, predvsem romanov in potopisov, ki so postali obvezno branje za izobražene gospe in dame po zahodni Evropi. Žal ni pisala v slovenščini, čeprav izvira iz slovenske družine: mati je bila učiteljica na celjski dekliški šoli, oče pa je bil upokojeni major avstroogrske vojske. Zato so prisegali na zvestobo avstroogrski monarhiji in celo doma govorili v nemščini, čeprav je Alma znala tudi slovensko. Mlada Alma je bila bolehen otrok, ki je komaj kaj hodil v šolo, je pa zgodaj odkrila svoj talent za učenje tujih jezikov in navdušenje nad eksotičnimi tujimi kraji in ljudmi. Tako je leta 1914 na londonski Royal Society of Arts opravila izredno težke izpite iz osmih tujih jezikov, kar ji je dalo možnost, da se preživlja s pisanjem in poučevanjem teh jezikov, leta 1918 pa je v Celju odprla tudi jezikovno šolo. Prepotovala je vse celine in obiskala mnoge države, njena potovanja pa so vedno bila tudi študijske narave: svet je hotela podrobno izkusiti in ga videti z lastnimi očmi, zato je vsa svoja doživetja skrbno zapisovala in, kjer ni šlo drugače, tudi zarisovala.

»Mislila sem postati Kolumb, pa sem kmalu ugotovila, da je bilo vse že odkrito.«

»Nobeni ženski ne bi svetovala, da gre sama okrog sveta – svet je preveč neciviliziran.«

Danes smo priča obujanju zanimanja za njeno življenje in delo, vse pogosteje pa je Alma tudi zgled in navdih mnogim dekletom in ženskam. Pokazala je namreč poseben pogum, ki je bil potreben, da ženska v tistem času samostojno potuje po svetu brez spremstva moškega, brez denarne podpore in brez sodobne tehnologije. Glede na to, da je Almin prvi slovenski knjižni prevod nastal šele dvajset let po njeni smrti, je prav, da se njeno življenje in delo čim bolje predstavi domačemu občinstvu, in ta stripovski poklon njenemu življenju in delu je zagotovo korak v tej smeri.

»Lebdim v vseprostorju na samotni zvezdi, ki sem jo odkrila. Z nje ni videti zemlje.«

Izdajo je sofinancirala Javna agencija za knjigo RS.
Medijski sponzor: Mladina d. d.
Distribucija: Buča knjigotrštvo.
Vizualni material za novinarje je na voljo tukaj.

Predstavitev s podpisovanjem bo v sredo, 2. decembra 2015, ob 19:00 uri.