Snoopy

Snoopy dobil zvezdo na Pločniku slavnih

.
Najbolj priljubljen beagle na svetu
3. november 2015 ob 09:54,
zadnji poseg: 3. november 2015 ob 10:23
Los Angeles – MMC RTV SLO

Stripovski junak Snoopy se je pridružil hollywoodski eliti, saj je ob svoji 65-letnici dobil svojo zvezdo na Pločniku slavnih.

Psiček Snoopy je na hollywoodskem pločniku slavnih dobil svojo zvezdo, vendar ni prvi risani junak, ki se lahko pohvali z njo, pred njim so svojo namreč že dobili zajček Dolgoušček, racman Jaka, miška Miki, Sneguljčica in Šrek. Prav tako ni prvi kužek, prehitela sta ga Rin Tin Tin in Lassie, poroča BBC.

Stripovski junak letos sicer praznuje 65 let, v kina pa ob tej priložnosti konec novembra prihaja tudi animirani film The Peanuts Movie. Snoopy je zaslovel kot lik stripa The Peanuts (Oreščki), kjer sta mu družbo delala Charlie Brown in ptiček Woodstock, pozneje pa so priljubljeni liki zaživeli tudi v televizijski seriji.

Snoopy je svojo zvezdo dobil poleg svojega “očeta” Charlesa M. Schulza, ki ga je ustvaril po navdihu svojega psička iz otroštva Spika.

snoopy
Snoopy, ki letos praznuje svoj 65. rojstni dan, je zagotovo najbolj priljubljen beagle na svetu. Foto: Reuters

Vir: http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/snoopy-dobil-zvezdo-na-plocniku-slavnih/377754

Blacksad

KnjigaLeposlovje

Don Kihot, vitez žalostnega obraza, se je bojeval proti mlinom na veter, Blacksad, maček otožnega pogleda, pa proti kriminalu, korupciji in rasizmu. Rezultat pa je bil v bistvu … precej podoben.

Mačke, skrivnostne in samosvoje, nikoli popolnoma ukročene in asimilirane, oboževane in osovražene, so že od nekdaj burile človeško domišljijo. Egipčani so jih okraševali z zlatom, jih častili in po smrti mumificirali, kot se za polbogove pač spodobi, pa tudi boginjo plodnosti, Bastet, za prebivalce nerodovitnih puščav vsekakor eno od najpomembnejših božanstev, so upodabljali z mačjo glavo. Seveda je k temu precej pripomogla mačja navezanost na miši in podgane, ki so domorodcem uničevale pridelek in jim povzročale nemalo drugih težav, zato so njihovega naravnega sovražnika res lahko po božje častili. Mačji trend se je razširil tudi v Evropo, kjer so bile cenjene zaradi istih razlogov, čeprav jih niso imeli ravno za bogove, so pa bile ponekod zaščitene celo z zakonom, dokler jih ni v srednjem veku Katoliška cerkev iz bogve kakšnih razlogov povezala s hudičem in jih začela strahovito preganjati. V tistem času je cerkvena mačja inkvizicija na grmadi sežgala na tisoče mačk, nemalokrat pa tudi njihove lastnike. Nekoč najbolj priljubljene domače živali so skoraj izumrle, so se pa zato razširile podgane in z njimi kuga, ki je zdesetkala prebivalstvo stare celine, tako da Cerkvi ni preostalo drugega, kot da mačkam podeli odvezo in jim vrne domovinsko pravico ter življenjski prostor. Odtlej so bile mačke spet cenjene in spoštovane, utrle so si pot celo v svet umetnosti in literature. In seveda – stripa.

Prva mačka (in ena prvih antropomorfnih živali nasploh), ki je nastopila v stripu, je bila znamenita Krazy Kat (1911) Georga Herrimana, čudaško genialna ljubezenska zgodba o mački, ki je zaljubljena v miš, ki sovraži mačko, v katero je zaljubljen pes, ki sovraži miš. Razvpiti medijski mogotec William Randolph Hearst je strip označil za najboljšega na svetu, čeprav zaradi inteligentnega humorja, hermetičnosti zgodbe in bizarnosti protagonistov ni bil preveč priljubljen med širšim časopisnim bralstvom. Zato pa je bil Felix the Cat Pata Sullivana, ki se je leta 1919 rodil v animacijskem studiu, štiri leta pozneje pa kariero nadaljeval tudi v stripu, z enostavnimi zgodbami in nezahtevnimi šalami toliko bolj priljubljen. Pri njem se je zgledoval Walt Disney, ko je leta 1928 ustvaril risanko Parnik Willie, v kateri sicer niso nastopale mačke, zato pa je bilo toliko več miši, ki so sploh najštevilčnejše antropomorfne zverinice v svetu stripa in animacije.

Miki Muster

Predpremiera portretnega filma Gospod Zvitorepec – Miki Muster

.
Oddaja Velika imena malega ekrana
1. november 2015 ob 13:34,
zadnji poseg: 1. november 2015 ob 14:06
Ljubljana – MMC RTV SLO

Čeprav je Miki Muster v slovenskem kulturnem prostoru – in širše – prisoten že občutno več kot pol stoletja, kaže, da bi lahko prav letošnje leto označili za Mustrovo leto.

TV Slovenija se mu ob tej priložnosti poklanja v okviru oddaj Velika imena malega ekrana s portretnim filmom, naslovljenim Gospod Zvitorepec – Miki Muster, katerega avtor in režiser je Slavko Hren.

Muster, letošnji Prešernov nagrajenec, eden začetnikov slovenskega stripa, po osnovni izobrazbi kipar, sicer pa verjetno naš najuspešnejši avtor stripa in risanega filma, karikaturist in človek mnogih talentov, bo 22. novembra dopolnil 90 let.

Oddaja Velika imena malega ekrana:
Gospod Zvitorepec – Miki Muster
Predpremiera na 4D: danes ob 15.00
Premiera na TV SLO 1: danes ob 17.45

Stripi, slikanice, risanke, karikature in oglasi
Celotna serija njegovih stripov o legendarnem Zvitorepcu pravkar doživlja ponatis, v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (MSUM) pa je bila oktobra postavljena velika pregledna razstava, ki je ponudila celovit vpogled v desetletja trajajoče Mustrovo ustvarjanje na področjih stripa, slikanic, risank, karikature in oglasov.

Njegovi brezčasni liki s sodobnimi aplikacijami osvajajo tudi tako vsakdanji svet, kot so mobilni telefoni z napovedmi vremena in gospoda vabijo na srečanja z vedno novimi najmlajšimi in starejšimi občudovalci na vse konce Slovenije. In on jih rad obiskuje in se z njimi veseli.

Je možno o karizmatičnem gospodu, ki je ob prevzemu Prešernove nagrade februarja letos v kratkem nagovoru poudaril: ‘Vse življenje sem uresničeval svoje otroške sanje in ljudi sem hotel zabavati,’ povedati še kaj, česar ne vemo? Pokazati kaj, česar nismo videli? Je, veliko,” pravi napoved filma.

Film govori o njegovem otroštvu, o njegovem glasbenem in pevskem talentu, ki sta mu omogočila kolikor toliko spodobno študentsko preživljanje v povojnih časih velikega pomanjkanja, pa o nenavadni izbiri študijske smeri kiparstvo na Likovni akademiji in o prizadevanjih v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja, da bi v Ljubljani ustanovili filmski studio za animirani film.

Intervju z Mikijem Mustrom: “Domišljija je še vedno živa. Same neumnosti mi gredo po glavi.”

Tudi redki arhivski posnetki
Posebno vrednost tokratnemu portretu dodajajo redki arhivski posnetki iz družinskih filmov Mikija Mustra, fotografije iz zasebnih albumov Mustrovih in čustvena pripoved o umetnikovi muzi – njegovi soprogi, ki jo po smrti vsak dan “obiskuje” na ljubljanskih Žalah.

Film prinaša tudi vsaj delno predstavitev odlomkov skoraj neznanih animiranih filmov Mikija Mustra: Puščica(1960) po predlogi Jožeta Javorška, Kurirček Nejček (1961) po zgodbi Vide Brestove in Zimske zgodbepo literarni predlogi Smiljana Rozmana. Pa tudi nekaj manj znanih risank, ki jih hrani Slovenski filmski arhiv pri ARS-u in odlomkov iz njegovega častitljivo velikega opusa animiranih filmov, ki jih je ustvaril v Nemčiji.

P. G.

Miki Muster
Oče Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika bo 22. novembra dopolnil 90 let. Foto: BoBo

Miki Muster
Miki Muster je letos prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo in bogat ustvarjalni opus. Foto: BoBo

Vir: http://www.rtvslo.si/kultura/novice/predpremiera-portretnega-filma-gospod-zvitorepec-miki-muster/377622